LJUBLJANA – Številni analitiki in komentatorji s(m)o
dobesedno neštetokrat že opozarjali, kaj vse v zvezi s (para)vladno slabo banko (Družbo za upravljanje terjatev bank, DUTB) le ni tako, kot bi moralo biti. Drži, tudi o grehih (napakah in spodrsljajih) vodstva DUTB z nekdanjim glavnim izvršnim direktorjem mag. Torbjörnom Månssonom na čelu so slovenski davkoplačevalci lahko spet in spet brali in poslušali. Kot rečeno, neštetokrat. Tudi še potem, ko je mag. Månssona že nasledil dr. Imre Balogh. No, najnovejše razkritje pa bržda zveni znanstvenofantastično celo za tiste, ki po navadi pravijo, da jih, ker so že vajeni vsega hudega, prav nič ne more več presenetiti: v DUTB naj bi namreč nameravali izplačati še dodatek za lojalnost. Za zvestobo, ja. Kar je nekaj drugega kot dodatek za uspešnost, za čim bolj (raz)umno upravljanje slabih terjatev slovenskih bank. Če naj bi približno 80 zaposlenih v slabi banki za minulo leto za svojo izjemno delovno uspešnost skupno oziroma bruto prejelo skoraj 240.000 evrov – to naj bi bila logična posledica njihovega zelo dobro opravljenega dela –, pa naj bi dodatek za lojalnost, ki naj bi ga dobilo le 45 izmed več kot 160 zaposlenih na DUTB, v seštevku (skupno) znašal še dodatnih skoraj 180.000 evrov. Če smo povsem natančni: »samo« 176.599 evrov.
Še sreča, da med prejemniki dodatka za lojalnost, boste najbrž rekli, ne bo tistih, ki so v slabi banki zaposleni šele, odkar sta se DUTB priključili Factor banka in Probanka. Imate prav. Pa saj je bilo še letos spomladi slišati, da DUTB, h kateremu sta se na željo Cerarjeve vlade že pripojili Factor banka in Probanka ter tudi vsi tam zaposleni, morda grozi celo stečaj in da ga lahko reši kvečjemu dodatna dokapitalizacija z denarjem davkoplačevalcev. In kdaj naj bi 45 zaposlenih v slabi banki dobilo 176.599 evrov dodatka za svojo zvestobo? Šele prihodnje leto. »Vendar v dveh delih.«
Res je, za najbolj zveste med zaposlenimi v DUTB bi pravzaprav, malo za šalo, precej bolj zares, lahko rekli, da so celo bolj zvesti kot uspešni. Konec koncev je slaba banka lani imela izgubo in ni dosegala donosa, ki ga je optimistično predvidela (od nje zahtevala) politika. Mogoče pa bi tisti, ki se zdaj že veselijo dodatka za lojalnost, slabo banko v kratkem zapustili, če jih ne bi ves čas nagrajevali? Mogoče. Je pa malo verjetno, da bi se potem slovenska podjetja (s)tepla med sabo zato, da bi jih zaposlila.
| Lojalnost ni tako nov izum Že pred leti smo v nekaterih slovenskih medijih poročali, da si vodstva (uprave) nekaterih slovenskih podjetij že dolgo izplačujejo, točno, dodatek za svojo skupinsko uspešnost. Da o »komaj« 10-odstotnem dodatku za uspešnost, ki so ga prejemali v času, ko se je podjetje z veliko muko otepalo izgube, niti ne govorimo. Pojasnjevali so sicer, da takšen dodatek pač res ne more in ne sme biti odvisen samo od poslovnega rezultata. Govorimo, na primer, o Petrolu. Tam se je predsednik uprave mag. Tomaž Berločnik namreč odločil, da bo najožjim sodelavcem, kriza gor ali dol, delil tudi tako imenovane bombončke za lojalnost. |
