LJUBLJANA – Terna nagrajuje! Nagrade letijo kot ragbijske žoge, sem ter tja, ki smo jih ravnokar videli na igrišču v Štepanjskem naselju. Nagrade letijo kot teniške žogice, ki jih lahko videvamo te dni na wimbledonskih igriščih. Nagrade letijo tudi kot nogometne žoge, ta hip na ukrajinskih ter poljskih tleh. Letijo nemara tudi sloni?
Ne, pač pa letijo – Ternine nagrade
Nagrade letijo ob pomoči nagradne igre, ki jo že v dvanajsto organizira najbolj brani časnik na Slovenskem, vaše in naše Slovenske novice! Tudi tokrat je Terna obnorela Slovenijo, pa saj ne vemo niti, kje bi začeli. Padali so Boschevi kuhinjski aparati pa Boschevi sušilniki za lase, parni likalniki, ročni mešalniki, tudi tokrat so padali darilni boni Zlatarne Celje v vrednosti 40 evrov. Takšni, denimo, kakršen je osrečil prijetno Marjetko Mišič iz Kromberga, vasice, ki se je domala že dotaknila veliko večje Gorice. Marjetka ni naročnica na naš časopis, ga pa kupuje prav vsak dan. Do zdaj ni še ničesar zadela: »Ma, nimam sreče,« je dejala in se ugriznila v jezik, včeraj, ko jo je oplazila Terna. Upokojenka, »na vso srečo«, kot smeje se pripomni, tudi zato, ker kot ekonomistka natančno ve, kaj pomenijo in kaj ne pomenijo vsi ti pokojninski stebri, vsa ta dodatna pokojninska zavarovanja, zgovorna upokojenka, ki je vseskozi delala med ljudmi, pa se je medtem že odločila. »Darilni bon bom podarila vnuku Niku, sem se že odločila!« je ponosno dejala. Četrtošolec Nik je bil to leto, po besedah njegove none, izjemno priden, tako priden, da je zaslužil ploščico zlata, kot je dejala Marjetka. »Za spomin!«
Njegova babica je tudi zdaj, ko je upokojena, precej zaposlena
Tako se tudi spodobi. Če nič drugega, poskrbi za svojo mamo, 87-letno Mileno, »ki je zdrava kot riba«. Ta je preprosto zaljubljena v hčerino hrano. »Tokrat kuham mineštrico, tako bolj zelenjavno, saj veste, s tistim, kar imam na razpolago, bučke pa fižoleto,« je razodela Marjetka, iz njenega glasu pa se je dobro čutilo, da so Primorci resnično bolj na easy. »Res ne kompliciramo preveč, trudimo se živeti čim bolj lagodno!« Najbrž tudi zaradi izdatnejše količine sonca, pomislimo. Marjetka pa si je za konec vendarle še zaželela: »Ker tako vestno kupujem Novice, upam, da bom še kdaj kaj zadela.« O tem sploh ne dvomimo!
Najbrž podobno razmišljajo Ferdo Verko iz Gortine pri Muti, Daniela Graj s Trebeža pri Artičah, oba naročnika na Slovenske novice, in Jožica Škedelj iz Koglega pri Šmarjeških Toplicah, ta jih kupuje. Prav vsi so zadeli darilne bone.
»Kakšno srečo imate, ravno sem stopila v hišo!« pa se je v tistem zasmejala Antonija Grabenšek iz Ljubečne. Srečo, srečo že imamo, toda kaj ima šele Antonija, ki je zadela sušilnik za lase? Gospa je že bila naročena na Novice, pa se potem odjavila in se spet naročila nanje. Nekaj je očitno slutila, tokrat dobila! Upokojenka, ki je vrsto let kot snažilka delala v tamkajšnjem vrtcu in je pri vzgoji ter rasti spremljala številne generacije Ljubečanov, ki so danes že odrasle. »Veste, na cesti me pozdravljajo, jaz pa sploh ne vem, kdo so, tako so se spremenili...« Kaj pa sušilnik za lase, da ne pozabimo? »Ga bom kar obdržala, veste, ravno se mi je eden pokvaril, tako da sem že nameravala kupiti novega!« Terna ji je več kot očitno ohranila denarnico. Sušilnik za lase, po domače fen, pa sta tako kot Antonija prejela še kovinostrugar Florjan Mlakar iz Spodnje Idrije ter Ivan Švajger iz Podsrede, oba naša naročnika.
Mirja Jeseničnik Mernik iz Slovenj Gradca pa je tista, ki Novice kupuje s takšno vnemo, da jo je pravzaprav morala osrečiti Terna v podobi parnega likalnika. Pravnica, ki deluje na upravni enoti, ga bo z veseljem podarila bratu Joštu. Da bo likal … in ne mešal, kot bo to odslej lahko počel Andrej Nemanič, s Šujice doma, naš kupec, ki je zadel mikser. Aldo Pavlin iz Vrtojbe ter Tomo Herceg iz Biserjane, seveda, tudi ta dva naročnika na Novice, pa sta od danes ponosna lastnika novega Boschevega kuhinjskega aparata. Prav zaradi Terne!
Likalnik v Ankaran
»Darilce je skromno, vendar sem ga zelo vesela, saj se ne spomnim, da bi z izjemo kakšne knjige v nagradnih igrah kdaj zadela kakšno stvar. Likalnik bo prišel prav, če ne meni, pa moji hčerki,« nam je zaupala Darka Vagaja Regent, ki je sicer naročena le na petkove Novice, je pa naročnica še Dela in Nedela, vse to je podedovala in obdržala po pokojnem očetu. Povedala je še, da je sicer rojena Ljubljančanka, v Ankaranu pa živi že od leta 1956, tako da se počuti kot prava Ankarančanka. Že vrsto let se ukvarja s slikarstvom, veliko časa preživi tudi na vrtu. Pravi, da ji je v Novicah najbolj všeč priloga Zdravje, ki jo skrbno arhivira, rada prebira tudi družabno kroniko, še posebeno če v njej predstavljamo umetnike, ustvarjalce in posebneže. Loteva se reševanja križank in sudoka, vendar rešenih križank še nikoli ni poslala na uredniški naslov. Priznala je, da marsikateri petek pozabi pogledati, kaj se skriva pod nalepko naše Terne, minuli petek jo je vendarle odlepila in bila več kot presenečena nad dobitkom.
Bon zlatarne za upokojenca
Terna pa je tokrat še posebno razveselila 77-letnega Franca Pučka z vinorodnega Orehovskega Vrha nad Gornjo Radgono. Bona Zlatarne Celje se je izjemno razveselil, saj v skoraj osmih desetletjih življenja prav nikoli ni prejel nobene nagrade. Dolgoletni naročnik Novic rad prebira predvsem domače novice pa tudi druge naše prispevke, odslej pa bo še raje prebiral celoten časopis. Naš sogovornik Franc je že slabih 21 let upokojenec, pokojnino pa je zaslužil v nekdanjem gigantu Gorenje-Elrad. Zdaj z življenjsko sopotnico Ljudmilo uživa v enkratnem okolju Orehovskega Vrha, ima dva sinova, trije vnuki pa so jima v največje veselje in zadovoljstvo.