Slovenija ima med vsemi državami EU največ državnih podjetij in bank. Zato ni presenetljivo, da plače in nagrade menedžerjev teh državnih družb vedno znova sprožijo polemike v javnosti. Navsezadnje so vsi davkoplačevalci implicitni delničarji državnih podjetij in bank. Sistem nagrajevanja zaposlenih v državnih družbah bi moral temeljiti na sprejemljivih družbenih normah. Plačne in druge razlike v nagrajevanju, ki jih ni mogoče razumno utemeljiti in veljajo za ekscesne, ne morejo dolgoročno obstati. Noben sistem nagrajevanja namreč ne bi smel biti v nasprotju z veljavnimi normami določenega kulturnega okolja. Zato je težko razumeti, s kakšno lahkotnostjo je vlada grozila z enostranskimi posegi v plače zdravnikov, medicinskih sester, gasilcev in policistov ter kako mirno gleda določene plačne ekscese na drugi strani. Popolnoma jasno je, da bodo morali v vladi slej ko prej poseči tudi v sistem nagrajevanja menedžmenta slabe banke, ki je v popolni lasti države in za katero ne velja zakon o omejitvi prejemkov menedžerjev. V primeru slabe banke pravzaprav še bolj kot sama višina plače menedžerjev preseneča odsotnost ustreznih kriterijev za presojo njihovega dela. Pravzaprav bi pričakovali, da če so menedžerji upravičeni do nagrad v primeru doseganja in preseganj zastavljenih ciljev, potem velja tudi obrnjena logika in so v primeru nedoseganja ciljev finančno primerno kaznovani. Pa tega mehanizma seveda ni. V primeru menedžerja slabe banke, ki ima prek 20.000 evrov bruto plače in pravico do še enkrat toliko nagrade na podlagi nejasnih kriterijev, je vlada glede morebitne spremembe zakona zelo previdna. Ko pa je šlo za nameravane posege v dodatke za dežurstva in nočno delo zdravnikov, medicinskih sester, policistov ali na primer gasilcev, pa je minister za finance takoj zagrozil s sprejetjem interventnega zakona. Po eni strani poslušamo zgodbe, da državni menedžerji niso motivirani, čeprav imajo petnajstkrat višje plače od katerega gasilca, ter da jim je treba zato zagotoviti še dodatne bonuse. Po drugi strani pa od gasilcev in medicinskih sester pričakujemo visoko motiviranost in predanost delu, čeprav ob plači ne prejemajo nobenih posebnih dodatnih bonusov za motivacijo in uspešnost. Nekateri naj bi torej motivirano delali le ob pogoju visokih nagrad in bonusov, drugi pa na etično-ljudski motivacijski pogon. Zdi se, da Slovenija tudi glede nagrajevanja zaposlenih v širšem javnem sektorju vse bolj postaja dežela dvojnih meril.
|
|
