LJUBLJANA – Nadzorovana likvidacija Probanke in Factor banke, ki sta se ju z roko v roki lotila minister za finance Uroš Čufer in guverner Banke Slovenija Boštjan Jazbec, pri čemer se je država strinjala z več kot milijardo evrov težkim državnim poroštvom, še odmeva.
Reševanje tajkunov?
Razlogov za to pa je kar nekaj: vse več je namreč ocen strokovnjakov, ki trdijo, da bo likvidacija davkoplačevalce stala več kot 400 milijonov evrov, o katerih so v prvih ocenah govorili na finančnem ministrstvu. Poleg tega pa bodo iz davkoplačevalskega denarja poplačani tudi tisti, ki so banki peljali v propad in v tesni prepletenosti bančno-gospodarskega sektorja nekritično dajali kredite vsem tistim, ki so se pojavljali in se še pojavljajo v zgodbah in preiskavah o tajkunskih prevzemih ali so se morda zaradi spornih poslov že znašli za rešetkami (Bine Kordež). Sporočilo vlade 'velikim fantom in dekletom' se očitno glasi: lahko se igrate v bančnem peskovniku, kolikor se hočete, in osebno vas to ne bo prav nič stalo. Probanka je majhna banka, ki pa ima veliko omrežje, o čemer smo že večkrat podrobno pisali.
Bajni zaslužki vodilnih v potapljajoči se Probanki
Še bolj je vse skupaj sporno, ker so zaslužki uprave in nadzornega sveta Probanke več let sodili v sam vrh slovenskega bančnega sistema: kot kažejo zbrani podatki časnika Dnevnik, je dolgoletna direktorica Romana Pajenk, ki je veljala za najboljšo (!) slovensko menedžerko, kot predsednica uprave Probanke še leta 2011 prejela 311.000 evrov bruto, v letih 2009 in 2011, ko je bila banka v resnih težavah, pa skupaj skoraj milijon evrov bruto. Člana uprave Milana Lah in Vito Verstovšek sta tedaj prejela po 220.000 evrov bruto.
Za obe banki bo očitno morala dokapitalizacijo, ki je niso bili sposobni izpeljati tisti, ki so bili za to (dobro) plačani, izvesti – država. Kot je zdaj prišlo na dan, je prav dokapitalizacija bank prvi pogoj za črpanje posojil v sili pri Banki Slovenije (in za katera bo jamčila država), opozarjajo na Dnevniku. Po pojasnilih ministrstva za finance bo država za dokapitalizacijo namenila državne depozite v obeh bankah, ki pa po vsej verjetnosti ne bodo zadoščali.
Zasebni banki bodo reševali davkoplačevalci
Kot opozarjajo na Financah, ni jasno, zakaj sta se Banka Slovenije in ministrstvo z davkoplačevalskim denarjem lotila prednostnega reševanja dveh manjših bank z vsega okoli štirimi odstotki bančnega trga, poleg tega pa njuno reševanje ni bilo napovedano ali pričakovano. Jazbec in Čufer sta se lotila reševanja manjših rib namesto večjih, torej sistemskih bank. In še nekaj: obe banki sta vključeni tudi v trenutni postopek analize bančnih bilanc in stresnih testov. Opozarjajo, da če bi država s 400 milijoni evrov pred meseci dokapitalizirala NKBM, kolikor je bila ocenjena njena potreba (zdaj je že večja), bi bila danes morda ta druga največja banka delujoča.
Kot na Financah še izpostavljajo, sta Čufer in Jazbec z reševanjem dveh malih bank na ramenih davkoplačevalcev poteptala glavno idejo evropske bančne unije: ločiti reševanje bank od državnih proračunov. Medtem ko bosta obe zasebni banki sredstva za pomoč dobila iz kvote 1,2 milijarde evrov, ki jih ima država v proračunu na voljo za sanacijo bank, bosta lahko uporabili možnost prenosa slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), pa pišejo na Dnevniku.
Factor banka in vplivneži
Probanka in Factor banka sta v zadnjih letih financirali tako rekoč vse pomembnejše igralce slovenske tranzicije. Za zdaj ni povsem jasno, kako bo likvidacija vplivala na odločitve o reprogramiranju posojil, ki sta jih banki odobrili v zadnjih letih.
Zoran Janković je s Factor banko povezan prek družbe KLM Naložbe, ki je v njegovi večinski lasti, in banki dolguje 11 milijonov evrov, pri čemer tega s svojim premoženjem ne bo mogel poplačati. Factor banka tudi s petmilijonskim posojilom sodeluje v sindikatu bank, ki financirajo gradnjo športno-trgovskega kompleksa Stožice.
Tudi priprti Tomaž Lovše oziroma njegovo podjetje Findale Enterprise z Britanskih Deviških otokov je med dolžniki Factor banke in ji dolguje 1,35 milijona evrov. Poslovnemu sistemu Nuba, ki je v lasti Rasta Tomažiča in Patrika Ceglarja, je Factor banka namenila 20 milijonov evrov za gradnjo optičnega omrežja v Srbiji, medtem pa srbske oblasti že ugotavljajo, da je verjetno omenjeni dvojec četrtino tega zneska že prečrpal na različna podjetja v Sloveniji, na Cipru in Sejšelih. Banka je sodelovala tudi pri Telekomovih poslih s kosovskim Ipkom, ki jih preiskuje specializirano državno tožilstvo.
Med komitenti Factor banke je tudi Joc Pečečnik (9-milijonsko dolgoročno posojilo), Factor banka je tudi med upniki podjetij Vladimirja Voduška, Zdenku Pavčku je posodila 2,1 milijona evrov, lani so začeli rubiti Bineta Kordeža, ki so mu na osebno menico posodili 8 milijonov evrov.
In še več je stečajev, v katerih je nasedla banka: med njimi so FB Investicije Igorja Bavčarja (6,4 milijona evrov terjatev), CG Invest (nekdanja aktiva Darka Horvata, ki je bil med letoma 1998 in 2012 tudi član nadzornega sveta te banke, skupno pa gre za 14 milijonov evrov terjatev), Alpos pohištvo (4,1 milijona evrov), Viator & Vektor logistika (3,8 milijona evrov), Finetol (5 milijonov), PSL Storitve in tako dalje.
Vpleten tudi brat ustanoviteljice Probanke
Kaj pa Probanka? Po likvidaciji bosta največ težav imela Perutnina Ptuj, ki jo obvladuje Roman Glaser, sicer tudi donedavni prvi nadzornik banke, in poslovnež Tomaž Ročnik, brat ustanoviteljice Probanke Pajenkove, kar kaže na grozljivo prepletenost bančnega in poslovnega sveta prek osebnih poznanstev in sorodstvenih zvez. Ročnik tako pred upniki, med katerimi je ključna Probanka, umika več deset milijonov evrov vredno premoženje, v Klasju, ki ga je Ročnik finančno izropal, pa je Probanka pustila za pet milijonov evrov nezavarovanih posojil, poroča Dnevnik.
Probanka za številnimi menedžerskimi odkupi
Probanka je pomagala pri številnih menedžerskih odkupih (Trimo, Avtotehna, Pivovarna Laško), med njenimi komitenti pa so tako podjetja, ki so v začetku lanskega leta v banko vplačala dobrih devet milijonov evrov dodatnega kapitala.
