In nadzornik se je
 lotil Gorenaka

LJUBLJANA, MARIBOR – Na poročilo o protestih na območju Republike Slovenije v obdobju od letošnjega 12. novembra do 5. decembra, ki ga je za vlado pripravilo ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), se je zelo ostro odzval Jože Bogataj, državni nadzornik v ekipi informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar. Po uradni dolžnosti je začel postopek inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določil zakona o varstvu osebnih podatkov ter na MNZ oziroma notranjega ministra Vinka Gorenaka naslovil poziv, naj do danes (!) podata pisna pojasnila ter mu priskrbita (izročita) dokumentacijo in »izjavo v zvezi s predmetom nadzora«. Tako kot to zahteva zakon o inšpekcijskem nadzoru.

Med nasilneži tudi javni uslužbenci

Zakaj? Kaj je državnega nadzornika tako zelo zmotilo? To, da je minister Gorenak, potem ko se je vlada že seznanila z navedenim poročilom o protestih, povedal, da je MNZ poročilo dopolnil tudi s seznamom ljudi, ki jih je policija po protestih obravnavala zaradi suma, da so neposredno odgovorni za izbruhe nasilja na mirnih protestih in s tem zagrešili bodisi kazniva dejanja bodisi prekrške. Kaj naj bi bilo namreč še posebno skrb vzbujajoče v zvezi s pridržanimi nasilneži? Naj se sliši še tako nepojmljivo: med nasilnimi protestniki naj bi bili tudi takšni, ki so zaposleni v državni upravi, ki jih, po domače rečeno, vsak mesec – plačujemo davkoplačevalci. Notranji minister je pač presodil, da bi bilo dobro, če bi ministri proučili seznam obravnavanih huliganov, zaposlenih v državni upravi: kolegom je priporočil, naj preverijo, ali njihovo divjanje med mirnimi demonstracijami ni v nasprotju z določili internih aktov posameznega vladnega resorja in etičnim kodeksom javnih uslužbencev.

Kaj hujšega. Bogataj je, kot temu radi pravimo v žargonu, dobesedno dobil ošpice: že izdelava seznama demonstrantov (storilcev kaznivih dejanj in prekrškov), ki so zaposleni v državni upravi in ki jih je zaradi njihovih nasilnih dejanj obravnavala policija, naj bi, kajpak, pomenila obdelavo osebnih podatkov, ki se nanašajo nanje, in vzpostavitev »nove zbirke osebnih podatkov za poseben nov namen«. Poleg tega informacijski pooblaščenec, na to je v svojem dopisu posebej poudaril Bogataj, sploh naj ne bi poznal pravne podlage za takšno obdelavo osebnih podatkov obravnavanih nasilnežev in vzpostavitev nenavadne nove zbirke osebnih podatkov. Vzpostavitev nove zbirke je na področju javnega sektorja dopustna le, če je to v skladu z restriktivno določenimi pogoji, naštetimi v členih zakona o varstvu osebnih podatkov.

Prav ste razumeli, državni nadzornik je podvomil o zakonitosti tega, da sta si policija oziroma MNZ drznila pripraviti seznam najnasilnejših demonstrantov, zaposlenih v državni upravi. Ker pa želi temeljito proučiti in razjasniti dejansko stanje, želi izvedeti, iz katerih virov, kako in kdaj je bil pripravljen seznam obravnavanih huliganov ter po čigavem naročilu (njegov naziv in funkcija, ki jo zaseda, oziroma naziv organa, kjer je zaposlen), na kateri pravni podlagi, iz kakšnih razlogov in s kakšnimi nameni je bil izdelan seznam, katere vse osebne podatke je seznam vseboval in v kakšni obliki so ga izdelali itn.