Po prvih ocenah strokovnjakov neposrednega vpliva poplav na energijsko in beljakovinsko vrednost koruzne silaže ni pričakovati. Prva bi se lahko poslabšala le, če mlečnokislinske bakterije ne bi zakisale silaže in bi se v njej razmnožili mikroorganizmi, ki povzročajo kvarjenje. Nekaj informacij o kakovosti silaž iz poplavljene koruze je bilo zbranih po poplavah leta 2010. Vsebovale so več pepela kot običajno. To kaže, da je bila krma onesnažena z zemljo.
Temno zrno in mlečna črta
V Sloveniji že več let opažamo, da številni kmetje požanjejo koruzo prepozno. Pri določanju najprimernejše zrelosti za siliranje je pomembna zrelost zrnja. Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije je najprimernejši čas za siliranje v voščeni zrelosti, ko je zrno na korenu še mehko, ne pa več mlečno.
Zrelost koruze je tesno povezana z vsebnostjo sušine v celi rastlini. Ob siliranju naj bi vsebovala 300 do 350 g sušine na kg. Izjemoma, pri hibridih z zelo dobro izraženo lastnostjo dolgozelenosti, lahko siliramo tudi nekoliko bolj zrelo, vendar vsebnost sušine naj ne bi presegla 400 g na kg.
Koruza je primerna za siliranje takrat, ko je ena četrtina do ena polovica zrna temno rumena, tri četrtine do ene polovice pa svetlo rumena. Opazovati je treba mlečno črto, to je razmejitev med mlečnim in voščenim delom zrna. Vidna je na gornjem delu koruznega storža, ko storž prelomimo na pol. Strokovnjaki priporočajo siliranje koruze v času, ko mlečna črta prehaja od prve četrtine do tretjine zrna. Takrat ima silaža od 33 % do 38 % suhe snovi.
Zadnja leta opažamo, da skoraj tretjina koruznih silaž vsebuje preveč suhe snovi. To pomeni, da je bila koruza prepozno posilirana. Novejši hibridi imajo vsi še lepo zelene liste, ko so storži že dovolj zreli. To nas včasih zavede, da siliramo prepozno. Koruzna silaža, ki vsebuje preveč suhe snovi, je za živali manj okusna in je zato manj pojedo. Tudi slabše prebavljiva je.
Glede na letošnje okoliščine je koruzo bolje silirati nekoliko prej kot pozneje. Zaradi ponovnega dežja se lahko siliranje zavleče pozno v jesen. Tisto, ki je bila poplavljena, je priporočljivo žeti nekoliko više, npr. 40 cm.
Čas zelja in cvetače
Po podatkih popisa tržnega vrtnarstva je v Sloveniji v letu 2010 754 tržnih pridelovalcev pridelovalo kapusnice na 442,15 ha pridelovalnih površin. Po statističnih podatkih med kapusnicami še vedno največ površin namenjamo pridelavi belega zelja (79 %), bistveno manj cvetači, rdečemu zelju in ohrovtu, še manj brokoliju, kolerabici, brstičnemu ohrovtu in kitajskemu kapusu.
V skupino kapusnic ne uvrščamo vseh vrtnin, ki spadajo v družino križnic – tako med kapusnice ne spadata npr. repa in rumena koleraba. Ko sestavljamo kolobar, moramo upoštevati, da navedene vrtnine (poljščine) pripadajo isti družini (križnicam), zato ni dobro, da jih gojimo eno za drugo.
Kapusnice potrebujejo relativno veliko hranil in jih v kolobarju uvrščamo med vrtnine, ki imajo rade hlevski gnoj. Ravno tako je pomembno vedeti, da imajo rade veliko vlage v zraku in jim prekrivanje z vlaknastimi prekrivkami godi, po drugi strani pa slabo prenašajo visoke temperature (25 ºC in več) in je v vročih poletjih njihov razvoj ustavljen.
Kapusnice so v fazi intenzivne rasti. Padavine in vlažno vreme vplivajo na močnejši pojav nekaterih glivičnih obolenj. Na zelju se v večjem obsegu pojavlja kapusova plesen. Med škodljivci, ki se zdaj pojavljajo na njem, so najpogostejše gosenice kapusovega belina in kapusove sovke. Obžirajo liste, lahko se tudi globlje zavrtajo v glave.
Čas je za sajenje česna
Kmetijske svetovalne službe svetujejo, da oktobra tla preorjemo na 30 do 40 cm globine in zemljo pripravimo za jesensko sajenje česna. Za to so ustrezna srednje težka tla, dobro drenažna in z nevtralnim pH. Česen težko sadimo v težka glinasta tla, kjer slabše uspeva.
V težkih tleh je prisotnost bolezni pogostejša. Izogibati se moramo tudi kislih, ker je v takih pomanjkanje kalcija večje. Prav tako je dobro, da se izogibamo tal, bogatih z organsko maso, ker je prisotnost gliv v teh večja, prav tako je večja vsebnost dušika, kar slabo vpliva na skladiščenje pridelka.
1. oktober 2011
Zelo topel oktobrski dan. V Biljah pri Novi Gorici se je ogrelo na 29,2 °C, v Godnjah na Krasu so izmerili 28,5 °C, v Metliki 28,0 °C, v Murski Soboti 26,4 °C, v Ljubljani 26,2 °C, v Bohinjski Češnjici 26,0 °C in v Ratečah 24,7 °C.
Napoved
V sredo bo zmerno do pretežno oblačno, občasno bodo ponekod manjše padavine. V četrtek bo na Primorskem delno jasno, pihala bo šibka burja. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho.
Obeti za 2. do 7. oktobra 2014
Območje visokega zračnega tlaka se bo umaknilo nad severovzhodno Evropo, nad zahodno Evropo pa bo od severa prodiral globok ciklon. Z vzhodnikom bo v spodnjih plasteh ozračja k nam pritekal nekoliko hladnejši in dokaj vlažen zrak. Na Primorskem bo ob šibki burji večinoma sončno, drugod bo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho.