POSLI

Nad plačilno nedisciplino z izvršnico

Objavljeno 13. julij 2012 17.46 | Posodobljeno 13. julij 2012 17.46 | Piše: T. L., STA

Črtali so doslej veljavni najdaljši dovoljeni plačilni rok za posle med gospodarskimi subjekti, ki je bil 120 dni.

Fotografija je simbolična

LJUBLJANA – Odbor DZ za finance in monetarno politiko je na današnji nujni seji potrdil predlog zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, ki ga DZ obravnava po nujnem postopku. Zakon uvaja kar nekaj novosti, med najpomembnejšima pa je Janez Šušteršič izpostavil uvedbo izvršnice in administrativno poenostavitev instrumenta obveznega pobota.

Neposredno poplačilo s katerega koli računa

Izvršnica je listina, ki vsebuje v evrih navedeno denarno obveznost dolžnika. Izda jo dolžnik, njenemu imetniku pa omogoča, da se neposredno poplača iz sredstev na katerem koli računu dolžnika pri kateri koli banki v Sloveniji, je pojasnil Šušteršič. Imetnik izvršnice bo tako lahko ob zapadlosti plačila papir prinesel v dolžnikovo banko, kjer bo poplačan.

Če denarja na računu ne bo, bo banka o izvršnici obvestila vse druge slovenske banke, pri katerih ima dolžnik račun. Banke bodo tako do poplačila dolga dolžniku onemogočile razpolaganje s sredstvi, pojasnjuje minister. Dejansko gre za to, da imamo »izvršljiv instrument, ki je hiter, učinkovit in ne zahteva ne sodne poti, ne stroškov«. Papir bo sicer zahteval overitev pri notarju.

Med novostmi Šušteršič izpostavlja še poenostavitev mehanizmov obveznega večstranskega pobota medsebojnih obveznosti, ki ga izvaja Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Obvezni pobot bo poslej na primer veljal le za terjatve nad 250 evrov.

Črtali najdaljši dovoljeni plačilni rok

»Upoštevali smo pripombe iz prakse,« je poudaril Šušteršič in na pritiske dela gospodarstva, naj se obvezni pobot ukine, odgovoril, da je zlasti pri malih podjetjih instrument dal ustrezne rezultate. »Če bo izvršnica delovala, kot si zamišljamo, pa ga bomo lahko morda v prihodnosti ukinili,« je še pojasnil.

Vlada je iz zakona še črtala doslej veljavni najdaljši dovoljeni plačilni rok za posle med gospodarskimi subjekti, ki je bil 120 dni. Kot je pojasnil Šušteršič, je namreč absolutno omejitev v praksi marsikdo začel jemati kot normalni plačilni rok, kar je botrovalo še poznejšim plačilom. Zdaj bo pri tem svoboda povsem prepuščena podjetjem.

Deli s prijatelji