LJUBLJANA – V guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca so danes uprte vse (najpomembnejše) oči v državi. Jazbec je postal guverner Banke Slovenije leta 2013, ko se je sicer špekuliralo, da bo to pomembno mesto zanimalo tudi slovitega slovenskega ekonomista, ki zaseda vidno pozicijo znotraj Ameriške centralne banke (FED), Egona Zakrajška, a se veliki mož čez lužo takrat ni bil pripravljen vrniti. Dvomimo, da zaradi kave, ki sta jo z Jazbecem spila v razvpiti ljubljanski Zvezdi, ko si je ta šele želel postati kandidat za guvernerja. Čeprav je v slaščičarni kazal bolj malo interesa za funkcijo, je vendarle postal kandidat predsednika republike Boruta Pahorja, kjer danes pravijo: »Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor ocenjuje, da je glede na upravičeno zanimanje javnosti primerno, da guverner in viceguvernerji temeljito pojasnijo ravnanja Banke Slovenije v zvezi z aktualnimi vprašanji o sanaciji bank.«
1. Kriminalisti
Finance, v katerih je kolumnist Tadej Kotnik objavil zdaj že razvpito kolumno o domnevnih nepravilnostih znotraj Jazbečeve institucije, so zapisale, da se za kolumno zanima tudi policija: »Primer, ki ga omenjate, bomo proučili in v primeru potrditve razlogov za sum uradno pregonljivih kaznivih dejanj ukrepali v skladu z zakonskimi pooblastili,« so jim odgovorili iz NPU na vprašanje, ali bodo preverili, kako so bile leta 2013 dokapitalizirane in nacionalizirane največje slovenske banke.
2. Civilna družba in sindikati
Pahorju so pisali tudi iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, kjer pravijo: »Prirejanje dokumentov. Prirejanje metodologije za izračun bančne luknje. Skrivanje te iste metodologije. Vse to so dejanja, ki se v zadnjih dneh omenjajo v povezavi z Banko Slovenije in krpanjem bančne luknje. In ki so nas vse skupaj po nekaterih izračunih očitno stala med 1 in 1,5 milijarde evrov našega denarja (!). Tako je. Znesek, ki je okoli petkrat večji od vrednosti dogovora s sindikati javnega sektorja o varčevalnih ukrepih za 2015?! Prekapitalizirane banke pa zlahka in brez tveganja dobičkonosno poslujejo. Saj, kakor ugotavljajo mediji, jim sploh ni treba tvegati, ker pomemben dobiček ustvarjajo z obrestnimi prilivi od državnih obveznic. Samo NLB je imela konec septembra lani za 350 milijonov državnih obveznic in še za 640 milijonov evrov obveznic DUTB, na katere dobivajo od 3,75- do 4,5-odstotne obresti.«
Društvo Evropska Slovenija je pozvalo »vse pristojne, da v zvezi z evidentnimi zavajanji, prekrivanji ter potvorbami dokumentov, ki so bile razkrite prek žvižgača takoj ukrepajo. Banka Slovenije je eden izmed temeljnih stebrov slovenske suverenosti. Državljani vemo da Banka Slovenije v času gospodarske konjunkture ni opravila svojega dela – dopuščala je nore rizike bank, predvsem tistih v državni lasti. Rezultat, več kot 5 milijard škode za davkoplačevalce. Banka je bila na okopih, in ko je problem postal evidenten, se je zoperstavila predlogom rešitev preko t. i. slabe banke. Banka Slovenije je vedela, da je bil del dokapitalizacij bank, npr. NLB v letu 2007 izveden navidezno – banka je tajkunom najprej posodila denar, nato pa so le ti vplačali dokapitalizacijo banke. Tudi v tem primeru banka ni reagirala.«
3. Vlada
Po poročanju STA bo Jazbečevo početje tudi na dnevnem redu vlade. Z informacijami, ki so se pojavile v zvezi z Banko Slovenije, se bo v četrtek na seji seznanila tudi vlada. Podpredsednik vlade Boris Koprivnikar pravi, da informacije pozorno spremljajo, je pa Banka Slovenije popolnoma samostojna institucija in ni pod ingerenco vsakokratne vlade. Spletne Finance so ta teden namreč objavile prepis pogovora med svojim kolumnistom Tadejem Kotnikom, sicer prizadetim imetnikom podrejenih obveznic, in njegovim neimenovanim znancem iz Banke Slovenije, ki med drugim razkriva, da so bili podatki, ki so bili podlaga za ukrepe Banke Slovenije v nato podržavljenih bankah, domnevno prirejeni. Če informacije držijo, je nujno takojšnje ukrepanje pristojnih, je danes dejal Koprivnikar. Kot je pojasnil, se država ne sme vmešavati v finančno politiko banke, a to ne pomeni, da se v primeru kaznivih dejanj ta izogne nadzoru in pregonu.
4. Poslanci
Domneve o nepravilnostih pri razlastitvah imetnikov obveznic in delnic v podržavljenih bankah danes po poročanju STA odmevajo tudi v parlamentu. Za v petek je na to temo sklicana seja parlamentarne komisije za nadzor javnih financ, neuradno pa v NSi že zbirajo podpise za zahtevo izredne seje DZ o tej problematiki.
Vodja poslancev SD Matjaž Han je dejal, da bi morala Banka Slovenija razkriti ključne podatke, da se zadeve raziščejo. To je po njegovem tudi poziv guvernerju Jazbecu in vladi, da skliče izredno sejo vlade ter »najde priimke in imena tistih, ki so Slovenijo želeli spraviti na kolena«. Han prevzema odgovornost za vsak »pritisk na gumb, ki ga je storil kot poslanec v zadnjih letih«, pri čemer pa je šlo tudi za zaupanje institucijam. Če je v informacijah medijev kaj resnice, bo moral guverner po njegovih pričakovanjih odstopiti. In če se bo pokazalo, da smo banke preveč dokapitalizirali in da so se spreminjali datumi dokumentov, morajo vsi nadzorniki in člani uprav bank ter nadrejeni odgovarjati tudi kazensko, je dejal. Zato v SD po njegovem nimajo težav s prispevanjem podpisov za sklic izredne seje DZ na to temo.
Predsednik Desusa Karl Erjavec je bil nekoliko previdnejši. Kot je dejal za STA, je treba najprej ugotoviti vse okoliščine primera in ali je dejansko prišlo do nepravilnosti. Za Desus bo tako še zlasti pomemben odgovor, ali je bilo treba banke dokapitalizirati v takšnem obsegu. Po Erjavčevih navedbah bo treba ugotoviti odgovornost vpletenih, če držijo trditve malih delničarjev. Če je šlo za kazniva dejanja, pa bodo ugotovili organi pregona, je dodal.
Poslanec SDS Andrej Šircelj, ki je kot predsednik komisije za nadzor javnih financ sklical petkovo sejo, je pojasnil, da »želi preveriti informacije in realnost podatkov, ki so bili takrat dani Banki Slovenije za odločitev o takšnih dokapitalizacijah«. Pri tem ne vidi razlogov, da metodologija ne bi bila javna. Izrazil je pričakovanje, da bodo tako guverner in viceguvernerji Banke Slovenije kot tudi prejšnji in sedanji finančni minister vse te zadeve ustrezno pojasnili, ter upanje, da stvari niso potekale po scenariju, »na podlagi katerega bi bili nekateri oškodovani, drugi pa bi pridobili«. Če je šlo za zavajanje, morajo odgovorni nositi odgovornost, je prepričan. Šircelj je opozoril, da obstaja tudi velik interes imetnikov izbrisanih podrejenih obveznic, ki čakajo na odločitev sodišča o ustavnosti te poteze. »To ne bi smel biti pritisk za ustavno sodišče,« je dodal.
