BEZOVICA, PODPEČ – Krajane sosednjih vasi pod Kraškim robom, Bezovice in Podpeči, že vrsto let pestijo podobne skrbi. Zaradi skal, ki se krušijo z vrha Kraškega roba, in gromozanske kamnite gmote, ki se je od masiva odlomila že leta 1965, nimajo mirnega spanca. Kot vse kaže, ga ne bodo imeli še dobro leto, saj v proračunih države in Mestne občine Koper ni potrebnih približno 1,2 milijona evrov, na kolikor je ocenjena sanacija podorov nad vasema.
Vsaj lovilne ograje
V uteho vaščanom morda lahko zapišemo, da gredo h koncu načrti predvidene sanacije, ki v Podpeči predvidevajo postavitev petih lovilnih ograj na približno 400 metrih dolžine s štiri do pet metrov visokim kamnitim zidom in postavitev dveh sidranih mrež, v Bezovici pa predvidevajo postavitev sto metrov dolge in tri metre visoke lovilne ograje, po njeni postavitvi pa bi se lotili miniranja odlomljene Debele skale, kot ji pravijo domačini in ki naj bi tehtala približno 70.000 ton.
Nočna mora se je za Bezovičane začela sredi julija 1965 med gradnjo trase železniške proge med Kozino in Koprom. Najstarejši domačini se spomnijo, da se je ob enem od miniranj streslo vse pobočje, kamni so se začeli kotaliti vse do doline še približno kilometer pod vasjo. Tedaj se je od masiva Kraškega roba odlomila Debela skala. Razpoka je bila sprva tanka, a z leti se je čedalje bolj širila, odvisno od padavin. Z letošnjimi obilnimi padavinami čez vse leto je razpoka med masivom in Debelo skalo široka že šest metrov; že sam pogled nanjo je grozeč in si je težko predstavljati, pod kakšnim pritiskom in s kakšnimi občutki živijo krajani Bezovice.
Mimo se vozijo šolarji
»Če bi se utrgala in skotalila celotna gmota Debele skale, bi bila povsem uničena cesta med Bezovico in Podpečjo, porušila in z zemljo bi zravnala kar nekaj hiš v vasi. Naj opozorim, da po omenjeni cesti vozijo avtomobili in avtobusi, tudi šolski avtobus,« razlaga predsednik vaške skupnosti Mirjan Cunja.
Na dan 70 vlakov Sesedanje in drsenje Debele skale pospešuje tudi približno 70 tovornih vlakov, ki vsak dan vozijo po železniški progi Kozina–Koper. Progo, ki poteka le 20 metrov nad odlomljeno Debelo skalo, bi seveda močno razbremenili z gradnjo drugega tira. A za to gradnjo, ki bi pomenila tudi večjo pretočnost tovornega prometa v koprsko pristanišče in iz njega, pa ni denarja, občutek je, da ni dovolj niti politične volje. |
Debela skala je najbolj zdrsnila 19. septembra 2010, ko je samo v eni noči padlo okoli 200 litrov dežja na kvadratni meter. Podor in kotaljenje več kot deset ton težkih skal sta se ponovila tudi sredi januarja letos, ko so tudi na mestni občini začeli biti plat zvona in zagotovili približno 100.000 evrov iz rezervnega sklada za izkop jarka in postavitev lovilnega nasipa pod grozečo skalnato gmoto.
Izdelavo načrtov za sanacijo podora nad Bezovice je financirala Direkcija za ceste RS, saj gre za državno cesto, ki povezuje Bezovico in Podpeč. Direkcija trenutno nima nobenih sredstev za sanacijo brežin, proračun jih ne predvideva niti za leto 2015. Upamo lahko le, da bi jih prihodnje leto le zagotovili z rebalansom proračuna, sicer bo treba vse skupaj odložiti in počakati leto 2016.
Vsi projekti za sanacijo bi morali biti končani do konca letošnjega leta ali začetka prihodnjega. Že okvirni računi kažejo, da bi postavitev petih lovilnih ograj in dveh sidranih mrež nad Podpečjo stala približno 600.000 evrov. Ker gre za zaščito hiš, bo sanacijske ukrepe v Podpeči krila Mestna občina Koper z izjemo dveh sidranih mrež nad vaškim trgom, približno 540.000 evrov vredno sanacijo z miniranjem Debele skale nad Bezovico pa naj bi krila Direkcija za ceste RS. S končanjem projektov sanacije se bodo sestali predstavniki koprske mestne občine in direkcije za ceste ter uskladili izvedbo ukrepov v Bezovici in Podpeči.
