Sanacija bančnega sistema je pravi državni udar na denarnice davkoplačevalcev, zato se postavlja vprašanje, kakšni bodo učinki milijardnega prelivanja denarja davkoplačevalcev v banke. Je to res velik uspeh vladne ekipe, nekakšen dosežek leta, kot zatrjuje premierka? Stroške bodo nosili davkoplačevalci, kdo pa bo imel od tega koristi? Se bo končno začelo okrevanje gospodarstva? Zaradi sanacije bančnega sistema smo se močno dodatno zadolžili.
Naslednje leto bo prvo v zgodovini samostojne slovenske države, ko bomo samo za obresti plačali milijardo evrov. Desetino državnega proračuna bomo torej prisiljeni nameniti samo plačilom obresti, ki jih bomo morali z višjimi dajatvami pokriti vsi davkoplačevalci. Trditev, da zadolženost ni problem, ker smo še vedno nekje na povprečju EU, ni utemeljena. Druge države, kot sta Nemčija in Avstrija, so se v preteklosti zadolževale za spodbujanje razvojnih projektov, zato sta denimo danes za tretjino bolj razviti kot Slovenija. Finančni minister ne želi razkriti, pri kom se Slovenija zadnje čase zadolžuje, kar je milo rečeno nenavadno. Ministrstva morajo znati pojasniti vsak izdatek, pa tudi če gre za vsega par evrov, medtem ko se večini ne zdi sporno, da upravljavcu državne blagajne ni treba pojasniti, pri komu najemamo milijardna posojila.
Slovenija je torej dežela, v kateri je nakup toaletnega papirja ministrstev informacija javnega značaja, milijardno zadolževanje pa ne. Krediti za podjetniški sektor ne bodo kratkoročno nič bolj dostopni, saj so slovenska podjetja v povprečju med najbolj zadolženimi v EU. Zaradi slabe kapitalske ustreznosti bodo tista podjetja, ki denar za razvojno prestrukturiranje najbolj potrebujejo, še vedno najtežje prišla do njega. Banke bodo zdaj sedele na denarju, zato bo precej manjše tekmovanje za depozite prebivalstva in pričakujemo lahko, da se bodo postopoma znižale tudi obrestne mere za varčevalce. Sanacija bančnega sistema še zdaleč ni zadostni pogoj za okrevanje gospodarstva. Vlada bi morala že končno pripraviti paket ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti, ki ga je premierka obljubljala ob izvolitvi. Mnogi se upravičeno sprašujejo, kje so zdaj tisti razvojni infrastrukturni projekti za spodbujanje gospodarstva. Sklenemo lahko, da drago zadolževanje države po visokih obrestnih merah in prelivanje tega denarja v banke nista noben poseben uspeh, kot zatrjuje premierka, niti stres za banke, temveč kvečjemu nacionalni stres za prebivalce.
