BLED – Več kot 70 potapljačev iz vse Slovenije je na dvajseti čistilni akciji, ki jo pripravlja blejsko društvo za podvodne dejavnosti, pobiralo nadležne školjke, imenovane potujoče trikotničarke (Dreissena polymorpha), ki so velike komaj dva ali tri centimetre. To invazivno tujerodno školjko so na Bledu prvič opazili leta 2010. Od takrat, še posebno intenzivno pa od lanske jeseni, z vsiljivko bijejo pomemben boj. »Vse kaže, da smo na pravi poti. Po pol leta načrtnega odstranjevanja opažamo, da se je populacija zmanjšala,« je bil po končani čistilni akciji vidno zadovoljen Rok Lesjak iz Društva za podvodne dejavnosti (DPD) Bled.
Lahkega dela niso imeli, saj je živo srebro v vetrovnem vremenu na kopnem obstalo pri sedmih stopinjah, voda pa je bila ohlajena na neprijetnih 15 stopinj. Povrhu je bila vidljivost dokaj slaba, kajti oko potapljačev je videlo komaj tri metre daleč. Pa tudi – kdor nekaj centimetrov majhne potujoče trikotničarke še ni videl pod vodo, je školjko z zebrastim vzorcem in ostrimi robovi na muljavem dnu jezera zelo težko opazil. »Kljub vsemu nam je v 45 minutah uspelo nabrati skoraj pol vreče školjk,« je po prihodu na kopno poročala Mojca Drašak iz DPD Kranj.
Potujoče trikotničarke so iskali predvsem tam, kjer so jih blejski potapljači doslej opazili največ, in to je na poteh, kjer plujejo čolni in pletne – v Mlinem, ob privezih na otoku, ob obrežju pod Vilo Bled in pod Lastovko, prečesali so tudi območje grajskega kopališča. »Ogromno prostovoljnega dela smo vložili v odstranjevanje trikotničarke, zato nas izjemno veseli, da so rezultati vidni in da je letos v jezeru manj školjk kot lani,« je poudaril eden od izkušenih blejskih potapljačev Rok Lesjak, ki je v pol leta opravil približno sto ur podvodnega dela – na večini potopov ga je spremljalo posebno strgalo z nabiralno mrežico.
»Potujoča trikotničarka je izjemno prilagodljiva živalska vrsta, ki se hitro širi. Lahko se pritrdi na obleko ali čolne. Treba je nadaljevati odstranjevanje in tudi preventivne ukrepe, da se školjka ne bi širila naprej,« je poudarila Špela Remec Rekar, ki pri Agenciji RS za okolje spremlja stanje kakovosti slovenskih jezer. Pohvalila je »naporno, angažirano in vztrajno delo blejskih potapljačev«, na koncu pa poudarila, da bi pred kopalno sezono, v katero smo skorajda že zakorakali, kazalo postaviti opozorilne table na Šobcu in ob Bohinjskem jezeru, kamor trikotničarka menda še ni pripotovala.
| Kako trikotničarki ustaviti potovanje? »Potujoča trikotničarka se zlahka pritrdi na športne čolne in drugo športno, potapljaško in ribiško opremo, zato je bila z območij plovnih poti že zanesena v številne bolj odmaknjene reke in jezera. V Sloveniji je omejena na območje Drave in Blejskega jezera. Zaradi okoljske in gospodarske škode, ki jo lahko povzroči, moramo preprečiti njeno širjenje v druga vodna telesa. To lahko dosežemo le z natančnim pregledovanjem vse opreme, ki je bila v stiku z vodo,« je med drugim zapisano v letaku, ki so ga natisnili v štirih jezikih in 20.000 izvodih. Letak bodo delili turistom na Bledu, upajoč, da si bodo čofotalci in preostali uporabniki jezera za uho zapisali štiri osnovna vodila, ob katera so ljubitelji Blejskega jezera z razlogom zapisali klicaj: »Preglejte opremo! Odstranite vodo! Temeljito operite! Posušite na soncu!« |
| Nadležne školjke na jedilniku Potapljači, ki so čistili jezero, so na suho prinesli približno deset kilogramov vsiljivih školjk. Pogled na njih je porodil tudi vprašanje, ali so užitne. Dobro obveščeni so nam pojasnili, da so Američani trikotničarke, čeravno naj bi bile nekoliko grenkastega okusa, že davno tega uvrstili na jedilnik. Govori se, da so jo poskusili že tudi pod Alpami, žal pa se nam do zaključka redakcije ni uspelo dokopati do podatkov o tem, kako slovenski želodec prebavlja invazivno tujerodno vrsto. |
