V nekaterih delih gorenjske metropole so se opogumili in prostor prepustili umetnikom, ki so prej dolgočasne in največkrat enobarvne zidove okrasili s stenskimi slikami, imenovanimi tudi mural. Sklepamo lahko, da se je pravcati plaz zidnih slik v Kranju sprožil tudi zato, ker v Layerjevi hiši sredi starega dela mesta vse do konca septembra gostuje odmevna razstava del umetnika, ki se podpisuje kot Banksy in spada med najbolj znane svetovne grafitarje.
Ena od svežih zidnih risb tako v Kranju krasi obnovljeno kranjsko slaščičarno, druga pa je nedavno nastala na sosednjem zidu pred kranjsko knjižnico, ki je bil svojčas počečkan z neke sorte političnim grafitom. Unikatni stenski sliki sta nastali tudi na vrtu Layerjeve hiše, kjer črno-beli slovenski znameniteži spod čopiča Davida Almajerja pogledujejo na ogromen domišljijski prizor, delo Tima Pregrada, enega najvidnejših urbanih umetnikov v Kranju. Njegovo najnovejše in hkrati tudi največje delo se razteza na kar sto kvadratnih metrih. »Navdih sem našel v domišljijski uspešnici Terryja Pratchetta. V kultni seriji Plošče (Discworld) je opisoval želvo velikanko, ki jo jahajo štirje sloni, ti pa po vesolju nosijo ravno ploščo, Zemljo,« opiše Tim Pregrad fantazijsko podobo, ki se razteza prek kar treh nadstropij stare stavbe.
Tudi drugemu kranjskemu umetniku, Davidu Almajerju, je bilo hitro jasno, kaj bo narisal na steno. »Takoj sem vedel, da bom upodobil slovenske veljake,« pravi in pokaže na črno-belo četverico možakarjev, ki kvišku dvigujejo vsak svoj kozarec piva. Ker je njihovo delo veliko bolj znano od njihove podobe, v zbrani pivski druščini le redkokdo prepozna štiri velike ume – matematika Jurija Vego, publicista in politika Janeza Bleiweisa, fizika in matematika Jožefa Štefana ter Kranjčana Janeza Puharja, izumitelja fotografije na steklo.
Kužek bo delal družbo Prešernu
Almajer je poleg štirih znanstvenikov na sosednjo steno ujel še kopico slovenskih umetnikov. Ti so postavljeni v nekakšen lokal, kjer zbrani za mizami spremljajo dvoboj legendarnega olimpijca Leona Štuklja in slikarke Ivane Kobilca. Medtem ko je Leon Štukelj v gimnastični pozi, ga poskuša na slikarsko platno ujeti Ivana Kobilca.
»Preostali znani slovenski umetniki, zbrani okoli njiju, stavijo, kdo bo zmagal – ali bo on dlje držal svojo pozo ali ga bo ona prej narisala. Število upodobljenih se kar naprej veča, in ko smo jih zadnjič šteli, smo jih našteli 24,« se nasmehne sogovornik in med kopico imen, ki odslej pogledujejo s stene, našteje Ivana Cankarja, Riharda Jakopiča, Boštjana Hladnika, Jožeta Plečnika, Majdo Potokar, Majdo Sepe, Bojana Adamiča, Jožeta Privška, Marjano Deržaj, pevko Berto Ambrož in še koga.
Od nekdaj ima rad glasbo
To, da je Davida Almajerja pri stenski poslikavi zaneslo bolj v glasbeni svet, ni nič nenavadnega, saj je glasba že vrsto let njegova spremljevalka: »Rad imam glasbo, zato me verjetno na koncu vedno povleče na glasbeno področje.« Pred dobrim desetletjem je s podobami jazzovskih legend v starem jedru Kranja porisal pročelje enega od lokalov, zadnje leto pa ima v starem jedru atelje, v katerem unikatne keramične izdelke ustvarja z življenjsko sopotnico Evo Berce.
Medtem ko so se pod natančnim čopičem Davida Almajerja v preteklosti obarvale že večje površine, kot je ta na vrtu Layerjeve hiše, pa je urbani kranjski umetnik Tim Pregrad domačemu mestu tokrat predstavil svoje največje delo. »Ne vem več, kolikokrat sem se povzpel po tem odru,« o verjetno največjem kranjskem muralu, ki je s temeljito pripravo kakšnih sto kvadratnih metrov velike stene začel nastajati že junija, pove Tim Pregrad. Tudi njegovo delo Kranjčani že dobro poznajo, saj je pečat pustil na stenah skvota Trainstation, kjer zadnja leta domuje kranjska alternativna kultura, in nemara še kje v Prešernovem mestu.
Okvirji so hitro dobili noge |
