DOLENJSKE TOPLICE – Še malo, pa bo počitnic, za mnoge najlepšega dela pouka, konec. Otroci so jih preživeli na vse mogoče načine. Dva tisoč, starih od štiri do šestnajst let, jih je nepozabni teden prebilo na letošnjih že 21. veselih angleških počitnicah z novomeškim Društvom prijateljev mladine Mojca v Dolenjskih Toplicah. Srce in duša tabora je nekdanji tabornik in učitelj (nekateri mu sicer hudomušno, a dobronamerno pravijo kar nadučitelj), zdaj že upokojenec in prostovoljec Janez Pavlin. Mimogrede, mož je trpežne sorte, saj bo kmalu praznoval 66 let, kar je za kar dve Kristusovi življenji dolga doba. Janez, ki mu v taboru ob številnih mentorjih prostovoljcih pomagajo tudi žena Marija, hči Andrejka in sin Miklavž, pove: »Tukaj se vsak teden zberejo otroci iz vse Slovenije, v tem tednu prihajajo iz 58 krajev, kar nazorno prikazuje tudi zemljevid na našem stenčasu. Po vrnitvi domov postanejo prav udeleženci in starši naši najboljši glasniki. Prvič pride, denimo iz Mute, eden, drugo leto se jih prijavi že pet. Mnogi prihajajo iz leta v leto. Mimogrede, za tistega, ki pride desetič, je taborjenje brezplačno.«
Zakaj angleške počitnice?
Ker s pogovarjanjem v angleščini na dopoldanskih delavnicah utrjujejo jezikovno znanje. Presenetljivi paradoks pa je, da se angleško pogovarjajo – o slovenskih praznikih. Kar jim pride prav, ko bodo Slovenijo predstavljali tujcem. Šele iz delovnega zvezka, ki ga prejme in odnese domov vsak udeleženec, dojamemo, kako navdušujoče bogato dediščino praznovanj premore slovenski narod.
Počitniški dnevi potekajo po pripravljenem urniku. Jutro začno z zborom v amfiteatru, sledijo telesno razgibavanje, pospravljanje in urejanje bivalnih hišic, angleške delavnice, dopoldanska malica, glasbena delavnica, kosilo, kopanje v zdraviliškem bazenu, popoldanska malica, pevska in plesna delavnica, pogovorne teme, taborna poročila, večerja, večerna prireditev in spanje. Dan seveda ni enak dnevu, tako da se skozi dnevno shemo prebijejo tudi obisk zeliščnega vrta, peka palačink, kuhanje zeliščnega čaja, taborni ognji, postavljanje šotorov, iskanje skritega zaklada, skakanje na trampolinu, športne tekme, veslanje s kanuji po Krki, obisk hiše strahov, gostovanje čarodeja Tonija in še marsikaj.
Kitajske delavnice
Otroci so razdeljeni v skupine, ena izmed njih, Gregorčki, so pestro torkovo popoldne takole predstavili: »Na zboru v amfiteatru smo dobili vsa potrebna navodila za delavnice na temo zdravega življenja. Skupine so vodili župani skupin, ki so kar dobro nadomestili mentorje, ti so nas pričakali na delavnicah. V prvi smo postavljali šotor, kjer smo s skupinskim delom dosegli odlično drugo mesto. Potem smo se odpravili proti jedilnici, tam smo z mentoricami pekli palačinke in skuhali čaj iz melise z Janezovega vrta. Nato smo imeli še druge delavnice, kitajsko, sestavljanje kock, francoščino, prvo pomoč. Barvali smo kitajske maske, se naučili nekaj francoskih besed, oživljati človeka in še veliko drugega. Super je bilo!«
Kitajske delavnice so letošnja posebnost, saj vsak teden s posredovanjem Konfucijskega inštituta v Ljubljani na tabor pride pet pravih Kitajcev, študentov ali profesorjev – v taboru tudi stanujejo –, ki se z otroki pogovarjajo o Kitajski.
Vrhunec je poroka
Osrednji družabni dogodek vsakega tedna pa so pozorno naštudirane in odigrane poroke. Vse je tako napeljano, da par, ki se bo poročil, otroci izberejo sami med sabo. Če jim ga kdaj ne uspe izluščiti, vlogo ženina in neveste prevzame mentorski par. Fantovščina, dekliščina, šranganje, v petek zvečer pa poroka, ki ji sledi ples v maskah, prinašajo neizmerne količine zabave, smeha, sprostitve – prav vse dogajanje pa je obenem še lahkotna, a nazorna učna snov.
Vse dogajanje med taborjenjem z besedo in fotografijami sproti beležijo na stenčasu, ob koncu izdajo celo časopis Mojcakrac.
Mojca velja za enega najbolje urejenih otroških taborov, prav ob našem obisku so si ga kot vzorčnega prišli ogledat organizatorji sorodnih počitniških oblik drugod po Sloveniji. Novomeško DPM Mojca sicer poleg tabora organizira še marsikaj, med drugim novoletne obdaritve za prav vse dolenjske otroke.
V zdraviliškem bazenu Dolenjski pomežik
Prihodnji teden bo k Mojci prišlo letovat tudi 60 otrok iz socialno šibkih družin, kar jim omogoča akcija Dolenjski pomežik. Stroške njihovega bivanja bo poravnalo sedem občin, iz katerih prihajajo, delno pa bodo zanje prispevali tudi iz vseslovenske akcije Pomežik soncu.
Deset zapovedi
Otrokom kuhajo zdraviliški kuharji, kar je še posebno dobrodošlo in zanesljivo za tiste, ki so na dietah. Tako je lahko taboril tudi neozdravljivo bolni fant, ki je letovanje dobil kot darilo. Na Mojčine tabore so redno prihajali tudi v Novem mestu znameniti Bahorjevi trojčki, zdaj so stari 21 let, in še prihajajo – a zdaj kot mentorji. Mojčin tabor slovi po zglednem redu, brez tega v tolikšni druščini pač ne gre. Mentorji počitnikarje spodbujajo, da si pred obroki umijejo roke, se do sitega najedo in pospravijo za seboj, ne smetijo, ločujejo odpadke, so spoštljivi in prijazni do drugih in drugačnih ter podpišejo slovesno izjavo, da bodo tudi po odhodu iz tabora živeli zdravo, ne bodo kadili in ne uživali alkoholnih pijač in mamil.
