TRBIŽ – V Sloveniji se dolgo nismo zavedali, kakšni legendi živita le dva kilometra od mejnega prehoda Rateče, na italijanski strani, a zdaj so se vsi dvomi razblinili. Italijanka Nives Meroi je tretja ženska na vseh štirinajstih osemtisočakih, Roman Benet prvi Slovenec, oba skupaj pa prvi in edini par, ki jima je to uspelo. Junakinjo in junaka Himalaje smo nekaj dni po vrnitvi od tam obiskali v Trbižu, kjer imata športno trgovino Alpstation-Montura, sicer pa živita v idilični slovenski vasici Bela Peč (Fusine Laghi) pod Mangrtom, nedaleč od Belopeških jezer.
V hribih vse
bolečine pozabljene
Še pred letošnjim 11. majem, ko sta z vzponom na svoj zadnji osemtisočak Anapurna vstopila v zgodovino svetovnega in slovenskega alpinizma, sta osupnila z ganljivo ljubezensko zgodbo, ki traja že več kot tri desetletja. Ona se je zaradi ljubezni do moža pred osmimi leti umaknila iz boja za prvo mesto med osvajalkami osemtisočakov, on pa se je po dveh presaditvah kostnega mozga, ko je malo manjkalo, da bi umrl, tja vrnil in z ženo stopil še na tri manjkajoče vrhove. »Res sva srečna, da sva po dvajsetih letih končala ta najin vrtiljak, a v bistvu to ni bil končni cilj, ampak le stopnica v najinem življenju. Toliko je še gora, na katerih še nisva bila,« uvodoma nakaže Nives, da se po tem uspehu nikakor ne mislita plezalsko upokojiti. »Res je, da v teh letih, 55 jih imava oba, čutiva različne bolečine in tegobe, jaz imam recimo težave s križem, koleni in še čim, a vse to v hribih čudežno mine. Za naju je plezanje čisti užitek, vedno je bil in vedno bo, le težavnost in izbira vrhov se bosta rahlo prilagodili najinim letom,« jo dopolni Roman.
Na vrhu sta se sprla
Kako pa sta se počutila na vrhu Anapurne kot edina zemljana, ki jima je uspel velikanski podvig? Prav nič veličastno, razloži Nives, saj je z vrha treba še varno sestopiti. »Nič posebnega ni bilo, kot se je že večkrat zgodilo, sva se celo malo sprla. Veliko ljudi misli, da na vrhu kar pokaš in kipiš od zmagoslavja, a midva tudi sicer na gore ne gledava, kot da se z njimi boriva ali jih napadava. Predvsem sva jim hvaležna, da naju spustijo na vrh. So pa kuharji v dolini, ko so izvedeli, da sva na vrhu, celo dolino zakadili, ko so v najino čast zažigali posušene jakove iztrebke. Te sicer uporabljajo za gorivo in ob obrednih molitvah.« Če že nista pretirano slavila, sta bila pa verjetno vsaj malo utrujena! »Anapurna je seveda zelo zahteven hrib, vendar nisva bila pretirano utrujena. Huje je bilo na Makaluju, kjer sva bila povsem izčrpana. A po Anapurni sva se že v dveh dneh spočila in obnovila moči, le moj želodec je od takrat čisto ponorel in ves čas samo jem,« še pove Nives. Je pa vseeno moža med sestopanjem nenehno spraševala, ali ji bo v dolini poklonil vsaj simbolično darilo v obliki razvajanja v katmandujskem centru za dobro počutje, vendar se je ves čas izmikal in tako z darilom ni bilo nič.
Če sta se prepirala na vrhu osemtisočaka, sta pravzaprav povsem običajen par? »Dinamika najinega zakona je venomer ista, pa naj bova doma ali na odpravi. Tako se seveda večkrat spreva, a nad 7000 metri višine je to zaradi pomanjkanja kisika precej teže. Imava pa povsod iste probleme, jaz pogosto naredim okoli sebe nered, Nives pa hoče, da je vedno vse pospravljeno. Problem je predvsem, če se tak prepir zgodi v višinskem šotoru, ko se res nimaš kam umakniti,« prizna Roman.
Njega so imeli
za njenega šerpo
Zanimivo pri njiju je tudi, da sta osvajanje osemtisočakov začela tako, da je bila ona v ospredju, on pa le kot njen spremljevalec in pomočnik. »Res je, ko se je začelo tekmovanje med ženskami, sem bila bolj v ospredju medijske pozornosti, saj je moških z vsemi osvojenimi osemtisočaki po Reinholdu Messnerju že več kot žensk. A potem so novinarji iz tega najinega načina plezanja naredili, kot da je Roman moj šerpa. Po drugi strani se je govorilo, da sem samo zaradi njega lahko plezala na osemtisočake. V alpinizmu je žal še vedno občutiti ta poniževalni in podcenjevalni odnos do žensk,« je prepričana Nives. Roman se z njo popolnoma strinja in odločno pristavi, da sta popolnoma enakovredna soplezalca. »Jaz ne vodim Nives v gore, skupaj to počneva. Ko sva prišla z Anapurne, sva za hec stehtala najina nahrbtnika, in razlika je bila samo tri kilograme. Nives pa si je poleg vse svoje opreme naložila še vse smeti in jih prinesla v dolino. Tako je, kot doma, poskrbela za red in čistočo,« se pošali Roman.
Je Roman prvi Slovenec ali ne? Odpoved nazivu kraljice |
