Na veselicah najmanj Štajercev in Goričanov

LJUBLJANA – Vsak dan nam rešujejo življenja in naše premoženje. Preprečili so ekološko katastrofo ob požaru v Kemisu na Vrhniki, ko je večina drugih institucij odpovedala. Izpostavljajo svoja življenja ognju, kemičnim strupom in drugim nevarnostim, in to velikokrat prostovoljno, v prostem času in brezplačno. Na intervencijo gredo prostovoljci ponoči, zgodaj zjutraj, med kosilom, med igro z otroki, kadar je pač treba. A na dodatek za stalno pripravljenost niti ne pomislijo, čeprav so prav oni tisti, ki si ga poleg gorskih reševalcev najbolj zaslužijo. Kljub temu ima država do njih velikokrat mačehovski odnos, ki se kaže v tem, da pogosto zmanjkuje denarja za njihovo opremo in delovanje. Zato organizirajo gasilske veselice, zbirajo denar s koledarji, pogosto jim moramo pri zbiralnih akcijah pomagati mediji.

Kakšen pa je odnos Slovencev in Slovenk do gasilcev? Se sploh zavedamo, kako pomemben del naše družbe so ti junaki in junakinje, ki pridejo, ko je treba gasiti požar, črpati vodo iz poplavljenih hiš, pomagati ljudem v prometnih nesrečah, reševati naše hišne ljubljenčke z dreves ali nas ubraniti pred nadležnimi osami in sršeni? 
V naši junijski redni mesečni javnomnenjski anketi, ki jo je za Slovenske novice pripravil oddelek Dela za tržne raziskave, se je izkazalo, da jih še kako spoštujemo. Le en odstotek anketiranih ima z njimi slabe izkušnje, kar tri četrtine dobre, ena četrtina pa z njimi, na srečo, izkušenj sploh nima. Slovenke in Slovenci smo si, glede na anketo, tudi zelo enotni, da si gasilci zaslužijo dodatek za stalno pripravljenost. Velika večina (87 %) jih namreč meni, da si ga zaslužijo, le štirje odstotki menijo, da si ga ne, devet odstotkov pa ne ve odgovora. Večina bi svojega otroka podprla, če bi hotel postati gasilec, podoben delež ljudi pa je tudi že prispeval sredstva za gasilce v svojem kraju.

Le odgovori o tem, kako pogosto Slovenke in Slovenci obiskujemo gasilske veselice, ki so seveda namenjene predvsem zbiranju denarja za opremo, so bili nekoliko presenetljivi. Le 17 odstotkov Slovenk in Slovencev redno hodi na veselice, 45 odstotkov občasno, 38 odstotkov pa nikoli. Med zadnjimi je, zanimivo, največ upokojencev in tistih z visokošolsko izobrazbo, najslabša pa je udeležba v goriški in podravski regiji.

Na politični sceni sta na prvih dveh mestih tudi tokrat Slovenska demokratska stranka (SDS), ki se je od prejšnjega meseca na vrhu utrdila s štirimi odstotki več glasov, in Socialni demokrati (SD), medtem ko podpora Združeni levici upada in jo je na tretjem mestu zamenjala Nova Slovenija (NSi) s štirimi odstotki večjo podporo kot v maju.