Ko boste prispeli na Vače, ne glejte na uro. Tako in tako vam bo zmanjkalo časa. Obiščite Družinsko gledališče Kolenc na hišni številki 12. Od tod vas bodo vodili do znamenitosti kraja in okolice; to je namreč pravo gledališče ali vodenje – kadar koli, po želji – za otroke in odrasle. Ko vas Vače enkrat objamejo, vas imajo rade!
Nad pokopališčem boste spoznali fosilno obalo nekdanjega morja, ki je zaščitena in najlepša pri nas. Zvone Kolenc vas bo v najbolj žlahtnem duhu in harlekinski opravi poučil o školjkah in drugih ostankih nekdanjega morja, od katerega nas loči 13 milijonov let. Da, tudi zob morskega psa boste videli.
Na poti proti Kleniku, ki je del krožne poti GEOSS, geometrijskega središča Slovenije, je Aleja ustvarjalnosti s skulpturami različnih avtorjev. Na njej boste spoznali sušilnico lanu, kjer so ga nekoč trli. Presenečeni boste!
Najimenitnejša arheološka najdba
Alejo na Kleniku zaključuje spomenik situli z Vač. Izdelal ga je kipar Vekoslav Bombač. V povečani obliki prikazuje najimenitnejšo arheološko najdbo pri nas. Ne vidimo le predmeta, temveč tudi strip, ki pripoveduje o življenju in času, v katerem je nastala. Situlo je leta 1882 izkopal samouk, ljubitelj starinoslovja, kmet Janez Grilc s Klenika. Visoka je 23,8 centimetra, izdelana je iz bronaste pločevine. Figuralne upodobitve so prizori iz življenja vojaškega plemstva. Izvirnik umetnine je nastal na prelomu v 5. stoletje pred našim štetjem, hrani ga Narodni muzej Ljubljana.
Od spomenika situli se pot nadaljuje proti krajem arheoloških izkopavanj prek najdišča situle do prazgodovinske naselbine na vrhu. Do tja vas vodijo table.
V cerkvi
Na Vačah si oglejte še notranjost cerkve sv. Andreja s slikarskimi in kiparskimi umetninami. Največja je Križev pot Valentina Metzingerja iz leta 1734, ki je povsem ohranjen. Posebnost je tudi Božji grob iz češkega stekla in luči.
Na trgu pred cerkvijo je lep star vodnjak. Nedaleč od tu je rojstna hiša dveh znamenitih mož, v kateri je tudi muzej. V njej se je 1778. rodil Matevž Ravnikar, prvi tržaško-koprski škof in avtor številnih knjig. Z njegovo štipendijo se je na Dunaju šolal tudi v tej hiši leta 1878 rojen Anton Lajovic, skladatelj, ki je za glasbo prispeval to, kar je za pesništvo Prešeren – slovensko glasbo je dvignil na sodobno raven. Z Vač je bil tudi Matija Hvale, profesor filozofije na Dunaju in dekan filozofske fakultete, avtor znamenitih Komentarjev iz leta 1513. Drugo leto bo minilo 500 let od izida te obsežne filozofske študije. Z Vač vodijo številne učne poti, primerne za vse starosti. Ne bo težav z iskanjem.
Srce Slovenije
Končno smo v Slivni, srcu Slovenije, ki je hkrati tudi prava etnološka vas z mnogimi zanimivimi objekti in največjim pustolovskim parkom. Tu si lahko ogledate Kimovčev muzej starožitnosti, kiparsko domačijo pri Vrtačnikovih in druge slikovite motive v vasi. Streljaj od tu pa je prostor, ki je geometrično središče Slovenije, ki ga je 1981. zasnoval in izdelal Peter Svetik, javnosti pa je bil predan leto pozneje. Na obelisku so Zdravljica, koordinate in strani neba. V bližini sta dva slovenska grba iz kamna iz časa Jugoslavije in plošča z datumi nastanka samostojne države, njenega vstopa v EU in OZN. Nedaleč stran je spomenik Rodoljubu Slovenije iz leta 2003 in na njem je v bronu odlit prvi slovenski konjenik z vaške situle. Simbole z nje imamo v potnih listih in na osebnih izkaznicah v samostojni državi.
- Podrobnejše informacije boste našli na spletnem naslovu: www.druzinsko-gledalisce-kolenc.si.