ŠENTJERNEJ – Odkar je pred dobrimi štirimi leti prišel v Kmetijsko zadrugo Krka, si je univerzitetni diplomirani inženir kmetijstva Kristjan Bukovec želel, da bi na izbrane prodajne police lahko postavil pridelke in izdelke samo s slovenskih kmetij: »V naši zadrugi imamo pet lastnih samopostrežnih trgovin, kjer jih že prodajamo, a le kot dodatno ponudbo.« Po čemer je hrepenel, so minule dni odprli na Trubarjevi 4 v Šentjerneju – trgovinico S kmetije z izključno ponudbo domačih živil in sadik. Pridobitev je pomembna tudi za kmete, s katerimi Bukovec že sicer dobro sodeluje kot vodja zadružne enote Kmetijstvo.
Zrelo in sveže
Posebnost živil v šentjernejski trgovini je, da so prav vsa iz integrirane pridelave: »Takšna hrana je višje kakovosti in pridelana pod strogim nadzorom inšpekcijske službe. Uporaba zaščitnih sredstev in gnojil je omejena, natančno predpisana, takšna, da zagotavlja kar najmanjši vpliv na okolje.«
Bio, a brez certifikata |
Z obranim pohitijo na prodajne police, dokler je še sveže: »Kar pridelajo naši kmetje, zmoremo ne le v šentjernejsko, ampak v vse trgovine po vsej Sloveniji razvoziti v enem dnevu. Kmetje lahko zato pridelke obirajo v optimalni zrelosti, ko so polnega okusa z največ vsebovanimi vitamini in rudninskimi snovmi. Zaradi hitre dostave na police tudi ne uporabimo nobenih konzervansov, da bi ohranjali svežino. To je prednost, ki jo daje domača pridelava iz bližnje okolice pred sadjem in zelenjavo, ki prihaja od daleč, ki je obrano predčasno in zori med prevozom.«
Kmetijska zadruga oskrbuje s svežimi pridelki tudi veletrgovine: »Le da gre naše blago tam v prodajo kot dodatna ponudba. V Šentjerneju pa prodajamo samo pridelke in izdelke z naših kmetij, drugega nič. Čez vse leto smo pozorni na svežino.«
So pa prodajni izbor popestrili še z različnimi olji (oljne ogrščice, sončnično, bučno), vini, žganimi pijačami, kisi, sokovi, medom, domačimi marmeladami. Vsem je skupno, da so s slovenskih kmetij. V kratkem bodo dodali še mlečne izdelke, mesnine in jajca.
Letošnja zamuda
KZ Krka na leto odkupi približno 3500 ton tržni prodaji namenjene zelenjave, kar je polovica vse slovenske pridelane zelenjave, ki znaša okoli 7000 ton: »Pri pridelovalcih poskrbimo za načrtovanje, jim ponudimo ves reprodukcijski material, poskrbimo za odkup ter nadaljnjo prodajo. Naj ponovim, in to je zelo pomembno, da smo vse pridelke sposobni pobrati in v 24 urah dostaviti na vse slovenske prodajne police.«
Pomlad letos zamuja, z njo tudi zelenjava: »Dolga zima občutno vpliva na zamudo v pridelavi, še najbolj na zgodnjem krompirju, solati kristalki in zgodnjem zelju. Običajno nov krompir posadimo sredi marca in ga začnemo kopati konec maja. Zaradi snega in poplav (Krke) smo ga letos lahko posadili komaj pred dvema tednoma.«
Zakaj so se odločili za specializirano trgovino v majhnem Šentjerneju, ne pa v velikem nakupovalnem središču, Bukovec razloži: »Tod okoli je glavnina pridelovalcev, zato je prav, da jih uveljavljamo najprej v domačem kraju. Odziv prvih dni nakazuje, da smo se odločili pravilno. Izkušnje bomo s pridom uporabili tudi drugod, saj načrtujemo podobne trgovinice po vsej Sloveniji.«
Prodajno robo označujeta gesli Pridelano pod Gorjanci in Dobrote s kmetije, kot piše tudi na kartonskih škatlah. Pod oznakama pridelke najdete in prepoznate tudi pri vseh slovenskih veletrgovcih, pojasni Bukovec. O ceni pa razloži: »Naša zelenjava je nekaj dražja od konvencionalno pridelane uvožene, vendar je zato višje kakovosti. Izvrstna hrana pa ni le najboljšega okusa, je tudi najbolj zdrava.«
Belokranjski regrat
Naš sogovornik razkrije, kakšne tržne niše so še mogoče v zelenjadarstvu: »Potrebovali bi pridelovalce kultur, ki gredo v prodajo v manjših količinah, je pa zanje potrebno več ročnega dela. V mislih imam predvsem vse dišavnice, zelišča, domače čaje pa tudi nabiranje gozdnih sadežev. Pri slednjem ni stroškov, potrebno je samo delo.«
Pred dvema tednoma je Bukovca poklicala gospa iz Bele krajine: »Brez službe je ostala, je uvodoma pojasnila. Rada bi kaj zaslužila, če ji pri tem lahko kaj pomagamo, je spraševala. Za nas je nabirala regrat, odkupili smo ga in prodali.«
Zelenjavne police bodo po praznikih občutno pestrejše: »Že od nekdaj smo zelenjavo pridelovali in jedli sezonsko. Paradižnike smo imeli, ko je prišla njihova sezona – ne skozi vse leto –, pa kako okusni so bili! Še vedno so, ko dozorijo v zanje primernem času in pridejo v kuhinjo še sveži.«