V obdobju od oktobra do zadnjih dni januarja je padlo najmanj dežja v severovzhodni Sloveniji, 189,7 mm, med 230 in 280 mm v osrednji Sloveniji ter na Koroškem in Štajerskem, več kot 300 mm pa na Celjskem in Gorenjskem. Največ dežja je padlo na Goriškem in v jugovzhodni Sloveniji, več kot 370 mm. Izhlapevanje v tem obdobju je bilo majhno, 100 mm na Goriškem in Obali ter med 50 in 60 mm v preostalem celinskem delu Slovenije. Zaradi toplega vremena so se tla marsikje zelo hitro posušila.
Vodna bilanca (padavine minus izhlapevanje) je bila v primerjavi z dolgoletnimi povprečji blizu običajnih vrednosti na Štajerskem, Koroškem, Dolenjskem in v severovzhodni Sloveniji.
Slabše so bile razmere v osrednji Sloveniji, na Gorenjskem in na Obali, kjer je bila vodna bilanca med zimskim mirovanjem polovična v primerjavi običajnimi vrednostmi v tem času. To je posledica manjše količine padavin in pretople zime.
Kdaj se bo zbudila leska?
Mačice leske so se konec januarja napele, in če bo spet toplo vreme, lahko v toplejših predelih pričakujemo prvo cvetenje.
Moški cvetovi so mačice, ki se razvijejo poleti in prezimijo. Odprejo se zgodaj spomladi.
Ženski cvetovi so skriti v cvetnih brstih, iz katerih izraščajo majhne rdeče brazde. Cveti od februarja do aprila, v ugodnih razmerah že januarja. Tako je tudi letos, še bolj zgodaj pa je zacvetela lani.
Zelo hitro reagira na prve zimske otoplitve. V močnih zimskih otoplitvah se mačice odprejo in prašijo zelo zgodaj, še preden se razvijejo ženski cvetovi. Če se potem močno ohladi, lahko pomrznejo, še nerazviti ženski cvetovi pa se razcvetijo pozneje in zato ni oprašitve ali je slaba in zato je manj plodov jeseni, ki se razvijejo iz ženskih cvetov. Biovremenska napoved kaže, da je v nižinah obremenitev s cvetnim prahom leske za zdaj nizka in se bo v prihodnjih dnevih postopoma višala.
Preprečuje erozijo in namaka tla
V Primorju je v zraku nizka koncentracija cvetnega prahu cipres in leske. Pojavljajo se prva zrna jelše. Za Slovenijo velja, da cvetenje leske na vsakih 100 višinskih metrov zaostaja v povprečju za 3 ali 4 dneve, vendar je čas cvetenja odvisen od lege. Na območjih, kamor sega vpliv morja, leska na nekoliko višji legi zacveti zgodaj.
Pomembna je kot vir hrane živalim. Manj znana pa je njena vloga pri preprečevanju erozije in izsuševanju tal, z odpadlim listjem izboljšuje tudi njihovo sestavo. Pomembno vlogo ima na gozdnem robu, kjer varuje gozd pred vetrolomi.
Povzroča težave z alergijami na cvetni prah leske. Alergiki se lahko delu težav izognejo s spremljanjem opozoril o pojavu cvetnega prahu, ki so vsak dan objavljena na spletnih straneh Agencije RS za okolje pod vsebino Biometeorološke napovedi, ki jo agencija pripravlja v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom RS za javno zdravje.
• Naredimo si shemo vrta in setveni koledar. Štiričlanska družina v povprečju potrebuje okoli 70–100 ali okrog 20 m2 na osebo. |
Napoved
Do četrtka zjutraj bodo padavine ponehale in delno se bo zjasnilo. V četrtek bo večinoma sončno z nekaj jutranje megle po nižinah. Hladneje bo. Burja na Primorskem bo že dopoldne ponehala.
V četrtek se bo po prehodu hladne fronte nad srednjo Evropo in Balkan od zahoda razširilo območje visokega zračnega tlaka. K nam bo dotekal hladnejši zrak.
Obeti od 5. do 9. februarja
V petek in soboto bo delno jasno, v soboto se bo na zahodu pooblačilo. Predvsem v hribovitih predelih bo morda padla kakšna kaplja dežja. V nedeljo bodo padavine zajele večji del Slovenije. Na sneg po nižinah ne kaže, morda pa ga nekoliko pade v hribih zahodne Slovenije. V ponedeljek bodo padavine postopno ponehale. V torek bo nekaj sonca predvsem na vzhodu, na zahodu pa bo občasno rahlo deževalo.
Nekoč nekje
Po ljudskih običajih in cerkvenem obredju blagoslovitev sveč za cerkveno obredje in sveč vernikov poteka na svečnico, 2. februarja. Sveči, blagoslovljeni na ta dan, se pripisuje posebno moč, zato jo imajo doma spravljeno in vedno pri roki, da jo prižgejo pri umirajočem. Nekateri jo prižgejo ob hudi uri, da bi sveti plamen odgnal grozeče oblake, odvrnil strelo in točo, prižgejo jo tudi ob nevarnosti poplave. Včasih so kmetje zelo radi videli, da so k hiši prišle, zapele in zaplesale pustne maske. To je pomenilo, da bo dobra letina korenja in repe. Potem so jih obdarili, največkrat s krhlji in suhimi hruškami. Prav bi bilo, da bi tradicijo ohranili.