Na šoli z 900 dijaki niso našli dolgolasca

KRANJ – Ko se leto bliža koncu, je lepa navada, da po društvih, klubih, šolah ustvarjajo koledarje. Ti so lahko bolj ali manj domiselni. Med zadnjimi, bolj zanimivimi na Gorenjskem in tudi v Sloveniji, je zagotovo tisti, ki so ga v teh tednih pripravili gimnazijci v Kranju. Pod vodstvom mlade profesorice umetnostne zgodovine Anite Omejec so ujeli 12 fotografij, ki so jim navdih prinesla likovna dela znanih slovenskih in tujih slikarskih mojstrov.

»Pred tremi leti, ko sem prišla na šolo, sem prevzela tudi projekt gimnazijskega koledarja,« začne pripovedovati Anita Omejec, ki gimnazijce poučuje nemščino. 
»Zdelo se mi je smiselno, da v pripravo koledarja vključim čim več dijakov, hkrati pa sem jim želela predstaviti slikarska dela iz 20. stoletja, ki pri pouku umetnostne zgodovine žal pogosto ostanejo spregledana. Osredotočila sem se na znana, a hkrati ne preveč popularna dela in slikarska imena,« pojasni sogovornica, ki je ubila dve muhi na en mah – pri dijakih je zbudila zanimanje za likovno umetnost in šolski koledar končno naredila priljubljen.

Profesorica umetnostne zgodovine je v začetku šolskega leta počasi začela izbirati slike, ki bi jih kazalo upodobiti na koledarju – take s čim manj ozadja. Tako so se na listi ducata slik, ki so se jih odločili poustvariti s fotografskim aparatom in z modeli iz gimnazijskih klopi, znašla tudi likovna dela ameriških slikarjev, pa avtoportret Fride Kahlo in Kofetarica naše Ivane Kobilca. Modela za zadnjo, jasno, niso našli med gimnazijci. »Profesorica slovenščine Ana Jesenovec je bila do ideje, da s kavno skodelico v roki sede pred fotografski objektiv, sprva malo zadržana. Po premisleku je vseeno privolila in nastala je čudovita fotografija,« pravi Anita Omejec, idejna vodja domiselnega koledarja.

Še enega portretiranca, dolgolasega nemškega slikarja Albrechta Dürerja, prav tako ni bilo najti med letošnjimi gimnazijci, pojasni profesorica umetnostne zgodovine: »Iskali smo mladeniča z dolgimi lasmi. Ker takega na Gimnaziji Kranj trenutno ni, sem se spomnila Krištofa Brezarja, ki je pred nekaj leti obiskoval našo gimnazijo.« In tako je Krištof Brezar, sicer odličen umetnostni drsalec in ena gonilnih sil Drsalnega kluba Kranj, nastavil zrcalo nemškemu slikarju, ki je leta 1500 ustvaril znameniti Avtoportret v krznenem plašču.

Kostumi iz gledališča

Slikarska dela so se hitro izluščila, z iskanjem preostalih modelov med več kot 900 dijaki, kolikor jih obiskuje Gimnazijo Kranj, tudi ni bilo težav. Pri izbiri modelov je imela profesorica umetnostne zgodovine dobro pomoč, saj so ji prave obraze pomagale najti dijakinje Nina Lenaršič, Lara Porenta, Lana Uhan in Nika Teran, ki so pred fotografiranjem vzele v roke šminko, puder in kar je še takega ter prav spretno naličile portretirance. Zdaj je bilo treba poiskati še kostume. »Te so nam posodili v Filmskem studiu Viba filma in v garderobi Prešernovega gledališča,« se zahvali profesorica Anita Omejec.

Ko so bili zbrani vsi modeli in ko je bila na enem kupu tudi vsa potrebna garderoba, je ekipa zavzela Studio 45. Za eno popoldne jim ga je odstopil znan kranjski fotograf Alex Štokelj. »Tokrat sem v studiu fotografiral prvič. Alex Štokelj mi je razkazal opremo, mi svetoval pri osvetlitvi in bil zraven na začetku snemanja, nato pa nam je prepustil studio, da smo sami posneli vseh dvanajst motivov,« je fotografiranje opisal dijak četrtega letnika Andraž Žnidar, ki s fotografskim aparatom v rokah vestno beleži večino dogodkov za gimnazijskimi zidovi. Sogovornik, podobno kot pred njim že profesorica Anita Omejec, pohvali prav vse modele, ki so tisto popoldne postali odmev znanih slik: »Bili so fenomenalni.«

No, tisto popoldne je po šoli pred fotografski objektiv stopila tudi dijakinja drugega letnika Naja Metelko, ki je upodobila Dekle z bisernim uhanom (Johannes Vermeer, 1665). »Zanimivo je bilo nekaj trenutkov biti v središču pozornosti vseh, ki so bili v studiu. Sliko sem si, preden sem stopila pred objektiv, seveda dobro ogledala. Vseeno pa nisem pričakovala take podobnosti, kot se odseva na fotografiji,« je povedala Naja Metelko.

S sten gimnazijske knjižnice že gleda ducat fotografij, ki bodo odtisnjene tudi na koledarju. 
»Ta bo nared prihodnji teden. Dobili ga bodo gimnazijci, v zameno za prostovoljne prispevke 10 evrov pa ga bodo lahko domov odnesli tudi vsi drugi. Prostovoljne prispevke bomo preusmerili v šolski sklad,« profesorica pojasni še eno podrobnost o koledarju, ki mu na slovenskih šolah bržčas ni para. Že zdaj ve, da bo takšen koledar, kot je ta za leto 2017, v bodočnosti težko preseči, a hkrati smelo napoveduje: »Zagotovo se bo do konca prihodnjega leta utrnila še kakšna odlična ideja.«