Na socialni podpori obdavčen za 55.000 evrov

LJUBLJANA – Šestintridesetletni Igor Zupančič, po izobrazbi kuhar, je prijavljen na zavodu za zaposlovanje v območni enoti Ljubljana že od leta 2009. Njegova mati Rozalija Zupančič, upokojena od leta 2013, je bila v času inšpekcijskega nadzora stalno prijavljena v občini Trbovlje, a ne v skupnem gospodinjstvu z njim, ampak sama. Sicer ima še enega otroka, starejši Damjan ima družino in ravno tako živi samostojno.

Pisalo se je leto 2007, ko sta Igor in njegov brat prodala stanovanje v Dravljah ter materi, ki je vse življenje skrbela za njiju, izročila v dar 30.000 evrov, od tega Igor 20.000, Damjan pa preostanek. Nič takega, česar ne bi naredil marsikateri potomec.

Rozalija, ki živi še kako skromno in preudarno, tega denarja do danes ni zapravila. Hrani ga, tako se je odločila že pred petimi leti, za nakup kakšne parcele, zemlje ali bajtice, ki da ji bo v jeseni življenja v radost in veselje. Znesek za parcelo seveda ni velik in njeno čakanje ter iskanje prav zato še traja, upanje, da bo nekoč imela kos lastne zemlje, pa tudi. »Želim si, da mi sinova tega denarja nikoli ne bi dala,« pa zdaj v hudih skrbeh poudarja mati, »saj se je davčna na njiju spravila kot na največja tajkuna ali zločinca brez dokazov ali trdne osnove«.

Ni se odločila za nakup

Igor pojasnjuje, kaj in zakaj se je zgodilo: »Najprej sem se zaradi pologov zagovarjal na Uradu RS za preprečevanje pranja denarja, to je bilo spomladi. Glede mojih pologov v znesku dobrih 126 tisočakov urad ni našel nobenih nepravilnosti. Četrtega avgusta 2016 sem prejel sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora, postopek vodita Ljudmila Šoster in Nataša Pečovnik Perme, višji finančni inšpektorici, pooblaščeni osebi s celjske Finančne uprave RS (Furs), 22. septembra pa so me na Fursu Ljubljana zaslišali v zvezi s transakcijskim računom moje matere, za katerega sem bil pooblaščen od leta 2011 do zaprtja tega računa februarja 2015. Kot pooblaščenec sem mamin denar, ki ga je od mene in brata dobila v dar, dvigoval in polagal nazaj po njenih navodilih. Mati je želela s tem denarjem kupiti kakšno zemljo in na njej staro hiško ali podobno, ko sva šla na ogled, sem denar za morebitni polog are dvignil in ga položil nazaj, ker nakup ni bil opravljen.«

Rozalija doda, da se je težko odločiti za nakup, saj so po njenem mnenju zemljišča, bajtice in tudi podrtije v Sloveniji precenjene: »Da gotovine nisva hranila ne pri enem ne pri drugem doma, izključno zaradi varnosti, jo je Igor položil nazaj na moj račun. V sanjah se mi ne bi zdelo verjetno, da ga bo davčna nekaj let pozneje obtožila, da je bil vsak polog denarja nov priliv in da je ta sinova last. A to seveda ne drži, vsak polog ali dvig, ta nikoli ni presegal zneska 30.000 evrov, je en in isti denar, od stanovanja na Brilejevi 13. Davčna pa je sina, ki ne more dobiti službe in je vrsto let prejemnik javnih transferjev, kot so denarna socialna pomoč, subvencije najemnin za tržno stanovanje, občinskih denarnih pomoči, tudi izrednih, ki jih nakazuje država, obtožila, sestavila dva zapisnika, na podlagi katerih bo, tako piše v njihovem zadnjem dokumentu, če ne bo novih dokazov, o predmetni zadevi izdala odločbo, po kateri jim bo Igor dolžan skoraj 56.000 evrov. Zakaj? Ker menijo, da to ni moj denar, da sem denar od stanovanja do leta 2011 že porabila, saj da je preteklo preveč časa od prodaje, a hkrati nimajo enega dokaza, da sem ta denar res porabila. In ne morejo ga imeti, ker ga še vedno hranim, dokler ne kupim kakšne hiške z zemljo.«

Darilo brez pogodbe

Igor dopolnjuje:« Davčnima inšpektoricama se zdi na moč sumljivo, da z bratom in materjo nismo sklenili darilne pogodbe za podarjenih 30.000, o tem, da si v družini zaupamo, da ne sestavljamo posojilnih, darilnih ali drugih kupo-prodajnih pogodb, ki jih hočejo v predložitev, pa nočejo slišati na nobeno uho.« V vidnem šoku nadaljuje: »Več kot pol desetletja, celo večkrat v letu, sem moral in še dokazujem, da sem upravičen do javne pomoči, od leta 2010 do 2014 sem bil v osebnem stečaju, pri čemer ne gre pozabiti, da sem moral vsak mesec štiri leta stečajni upraviteljici izkazovati finančno verodostojnost z listinami in poročili, na koncu pa mi čez pet let iz ne vem katerega ovinka pridirja davčna z denarno obveznostjo do njih, v vrednosti kakšnega stanovanja. Tega pri najboljši volji ne razumem.«

Iz Fursove službe za odnose z javnostjo so nam pojasnili: »Pri zavezancu za davek Igorju Zupančiču, je bil opravljen postopek davčnega inšpekcijskega nadzora davka od nenapovedanih dohodkov po 68. a členu ZDavP-2 za obdobje od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2015. Zavezancu za davek je bila dne 10. 11. 2016 (vročena 14. 11. 2016) pisna seznanitev. O ugotovitvah v davčnem nadzoru je bil sestavljen zapisnik z dne 17. 11. 2016 (vročen 21. 11. 2016). Glede na to, da še ni potekel rok za pripombe na zapisnik, zadeve ni mogoče komentirati oziroma razkrivati vsebine ugotovitev iz zapisnika. Odločba še ni izdana – torej o zadevi davčni organ še ni odločil.«