Kako nastane sneg in zakaj ga ni, se pogosto sprašujemo. Snežna mana je sestavljena iz ledenih kristalov oziroma snežink, ki nastanejo v oblakih ob zmrzovanju drobnih vodnih kapljic.
Na jugu več snega kot na severu
Ledeni kristali imajo različne osnovne oblike, nekatere so zelo preproste, spet druge prizmično šesterokrako kompleksne. Oblika ledenih kristalov je odvisna od temperature zraka in količine vlage. Nižje ko so temperature, preprostejše so oblike ledenih kristalov.
Obeti od 5 do 10 dni V sredo in četrtek bo v jugozahodni in ponekod v osrednji Sloveniji pretežno oblačno, občasno bo ponekod rahlo rosilo. Drugod bo večinoma sončno. Pihal bo zahodni do jugozahodni veter. Še bo zelo toplo za ta letni čas. Verjetnost padavin in ohladitve se bo povečala po božiču. Od petka naprej se bo povečala možnost občasnih padavin tudi v krajih južno od Alp. Postopno bo nekoliko hladneje. V četrtek in petek bo še prevladovalo suho vreme, le ponekod v jugozahodni Sloveniji bo v četrtek lahko rahlo deževalo. V višinah bo k nam postopno pritekal hladnejši zrak. Med soboto in ponedeljkom se bo verjetnost padavin povečala, tudi možnost občasnega sneženja do nižin ni izključena. |
Velike snežinke ali kosmi nastajajo, če vodna para kondenzira pri temperaturi zraka, ki ni znatno pod 0 ° C. Na severnih zemljepisnih širinah je sneg sestavljen iz majhnih kristalov in tudi njegove količine niso velike, ker je v zraku malo vlage.
Na južnejših zemljepisnih širinah oziroma bliže morju pa so ledeni kristali večji in tudi snega zapade več. Snežinke so v obliki različnih kristalnih zvezdic, ki pa so tudi pomešane z navadnimi ledenimi kristali.
Kepler in 80 snežnih kristalov
Čarobnost snežnih kristalov je v preteklosti očarala več velikih fizikov. Tako je že davnega leta 1611 Johannes Kepler objavil kratek spis O šesterokotni snežinki, ki je morda celo prvo znanstveno delo, povezano s snežnimi kristali.
Spisek imen, ki so jih pritegnili snežni kristali, se nato nadaljuje z Renejem Descartesom in Robertom Hookom na začetku 17. stoletja pa tja do prvih fotografskih poskusov dokumentiranja snežne raznolikosti. Prvi, ki je poskušal oblike snežnih kristalov tudi fizikalno pojasniti, je bil fizik Ukičiro Nakaja na Univerzi Hokaido.
Najbolj razširjena je klasifikacija Mednarodne komisije za sneg in led, ki je nastala leta 1951. Ta sistem določa sedem glavnih vrst snežink: ploščice, zvezdni kristali, stebri/stolpci, igle, prostorska/razširjajoča se drevesa, omejeni stolpci in nepravilni kristali.
Zakaj je sneg bel?
Sneg je bel, ker odbije skoraj vso svetlobo, ki dospe do njega. Ker je sončna svetloba bela, tj. vsebuje vse dele vidnega spektra, je zato tudi sneg bel. Kompleksna struktura snežnih kristalov namreč pomeni, da je v snegu vse polno drobnih površin, ki so različno orientirane, tako da lahko snežna odeja učinkovito odbija svetlobo v vseh smereh.
Ker se večina svetlobe odbije v manj kot centimeter globoki plasti snega, se absorbcija ne izrazi. Pač pa se pri globjih plasteh. Če namreč skopljemo v sneg luknjo, bo imel v večjih globinah nekoliko modrikasto barvo, ker nekoliko bolj absorbira rdeči spekter sončne svetlobe kot modri. V globlje dele tako prodre več modre svetlobe.
Zakaj so zime bolj zelene?
Poleg tega, da božič brez snega ne naredi prazničnega vzdušja, so zelene zime neugodne za številne gospodarske dejavnosti, od turizma, hidroenergetike in ne nazadnje za kmetijstvo. Niso nov pojav. Dejstvo pa je, da se tako pogosto, kot se zdaj in se bodo v prihodnje, ko se podnebje segreva, niso pojavljale. V večjem delu sveta se je temperatura zraka v zadnjih 50 letih najbolj zviševala pozimi, medtem ko se v Sloveniji najbolj dviguje poleti. Zime pa so se najbolj ogrele na severovzhodu. Že lani smo sanjali o belem božiču, tudi letos nam vreme ne bo naklonjeno. Tudi letošnja prva polovica decembra je bila nadpovprečno topla. ¾
Kaj lahko opravimo decembra
• Po mah za jaslice!
Zaradi tople jeseni in začetka decembra je mah lepo zelen in blazinast. V marsikaterem domu se nanj na božični večer postavijo jaslice. Zgodovina jaslic sega v 13. stoletje, ko je Frančišek Asiški na božično noč leta 1223 stregel kot diakon pri sveti maši, ki se je darovala na jaslih v votlini v Grecciu. Na Slovenskem se motiv Jezusovega rojstva prvič pojavi na pečatu gornjegrajskega benediktinskega samostana iz leta 1242. Od takrat so se jaslice razvijale v različnih pojavnih oblikah, materialih in prostorih.
25. december 2010
Na Kredarici (2514 m) so izmerili najdebelejšo snežno odejo v decembru v zadnjih desetletjih – 400 cm.
Obeti od 5 do 10 dni
V sredo in četrtek bo v jugozahodni in ponekod v osrednji Sloveniji pretežno oblačno, občasno bo ponekod rahlo rosilo. Drugod bo večinoma sončno. Pihal bo zahodni do jugozahodni veter. Še bo zelo toplo za ta letni čas. Verjetnost padavin in ohladitve se bo povečala po božiču. Od petka naprej se bo povečala možnost občasnih padavin tudi v krajih južno od Alp. Postopno bo nekoliko hladneje. V četrtek in petek bo še prevladovalo suho vreme, le ponekod v jugozahodni Sloveniji bo v četrtek lahko rahlo deževalo. V višinah bo k nam postopno pritekal hladnejši zrak. Med soboto in ponedeljkom se bo verjetnost padavin povečala, tudi možnost občasnega sneženja do nižin ni izključena.
Zakaj je sneg dober izolator?
Na novo zapadli sneg večinoma sestavlja zrak, ki je ujet med ledene kristale z razvejano zgradbo. Neposedli sneg tako v 90 do 95 % sestavlja ravno ujet zrak. Ker miruje v prostorčkih, kjer se toplota ne more prevajati, je dober izolator, to velja tudi za snežno odejo. Pod metrsko je tako lahko vso zimo okoli 0 °C, skorajda neodvisno od temperaturnih nihanj na vrhnji strani. Sneg je učinkovit izolator pred hudim mrazom – semena in rastline zavaruje do spomladanske odjuge. Tik pod snežno odejo je prava mreža rovov, po katerih sem ter tja teka množica drobnih, kožuhastih živali. Največkrat iščejo hrano. Med njimi so krti, voluharice in rovke – mali, predvsem nočni žužkojedi.