VISOKO – »Pred novim sokolskim domom je najprej govoril brat Lovro Perko, nadučitelj v Poljanah, in se zlasti spominjal vseh mnogoštevilnih podpornikov, ki so z delom, dajatvami v naravi in gmotnimi pripomočki pomagali zgraditi dom. Posvetili so ga možu, ki je imel za sokolstvo in zlasti za Poljansko dolino veliko zaslug …,« je pred 93 leti med drugim zapisal časnik Domovina o odprtju Sokolskega doma dr. Ivana Tavčarja v Gorenji vasi na binkoštno nedeljo, 20. maja 1923. Ker je znameniti slovenski pripovednik, politik in gospodarstvenik, rojen 28. avgusta 1851 na kmetiji Pri Kosmu v Poljanah nad Škofjo Loko, umrl le tri mesece prej, se je slavnostno dogajanje začelo pri njegovi grobnici, nedaleč stran od Tavčarjevega dvorca na Visokem pri Poljanah.
V njem so si nato udeleženci v njegovi delovni sobi ogledali priložnostni muzej, v katerem je bilo na pisalni mizi zloženo tudi gradivo, ki ga je pokojni pisatelj zbral med stoletnimi listinami in pismi za drugi del romana Visoška kronika, zgrajenega na usodi Kalanovih, od katerih je Ivan Tavčar leta 1893 kupil visoško posest. Zatem se je izoblikovala veličastna povorka več kot tristo članic in članov sokolskih društev iz različnih slovenskih krajev, oblečenih v sokolske kroje in narodne noše, s konjenico, godbo na pihala in prapori, ki je najprej krenila do šole v Poljanah in nato do novozgrajenega sokolskega doma leta 1921 ustanovljenega Društva Sokol Gorenja vas - Poljane.
Slavnostna povorka
In na to sedem kilometrov dolgo pot ob Sori, poimenovano Od vasi do vasi Tavčarjeva pot drži, se bodo v nedeljo, 15. maja, odpravili tudi udeleženci največjega letošnjega kulturnega dogodka v Poljanski dolini, povezanega z odprtjem imenitno prenovljenega sokolskega doma v Gorenji vasi. »Na občini smo ga zasnovali tako, da bo z vmesnimi postanki čim bolj podoben dogajanju izpred 93 let. Na Visokem se bomo pri grobnici najprej poklonili Tavčarjevi rodbini, nakar si bomo v dvorcu ogledali nove stalne razstave, posvečene Ivanu Tavčarju in njegovi ženi Franji, zgodovinskemu in stavbnemu razvoju visoške domačije, kmečki rodbini Kalanovih, ki so tu gospodarili dobri dve stoletji, ter kuhinji iz 19. stoletja s še delujočim ognjiščem. Potem se bo slavnostna povorka ustavila pred Šarovčevo hišo v Hotovlji, kjer je Tavčar dobil navdih za eno od svojih črtic. Pred lani obnovljeno Šubičevo hišo v Poljanah bomo nato odprli ploščad in varno cestno povezavo od Vidma do osnovne šole, se ustavili še pri Osnovni šoli Ivana Tavčarja v Gorenji vasi in se naposled zbrali pred obnovljeno zgradbo sokolskega doma,« pravi župan Občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež, zadovoljen, da bodo pri tem dogodku sodelovala številna društva, kulturniki, umetniki, godbeniki, šolarji, športniki, Sokolska zveza Slovenije in mnogi drugi.
Že ko je bila 1919. v Gorenji vasi ustanovljena Narodna čitalnica, se je pojavila želja, da bi zgradili dom prosvete, v katerem bi poleg čitalnice dobil prostore tudi nastajajoči Sokol. V njem bi skrbeli za duševno in telesno kulturo prebivalcev Poljanske doline s knjigami, časopisi, igrami, predavanji, telovadbo. Tako je žirovski podjetnik Anton Kopač leta 1921 začel po načrtih, ki jih je priskrbela kranjska sokolska župa, graditi dom, ki je pomenil začetek bogate telovadne in kulturne dejavnosti v teh krajih. V duhu sokolskega načela »vzgajati trden duh v trdnem telesu« so v novih prostorih pozimi uprizarjali gledališke predstave in poleti veselice, prirejali miklavževanja, pustovanja, silvestrovanja, plese, pevske nastope in podobno. Ob tem pa krepili sokolsko idejo ter ljubezen do svojega naroda in svoje domovine.
Večina prostorov na voljo občanom
Med drugo svetovno vojno so bili v domu nastanjeni italijanski in nemški vojaki ter slovenski domobranci. Po vojni so poškodovani sokolski dom obnovili, precej povečali in za nekaj let preuredili z zadružni dom. Leta 1951 se je Društvo Sokol preimenovalo v Telesnovzgojno društvo Partizan in dom je prešel v njihovo upravljanje. Leta 1994 se je vanj vselila novoustanovljena Občina Gorenja vas - Poljane in mu spet spremenila ime v Dom občine. Ko je ta 2001. postala njegova lastnica, so se po besedah župana začeli ukvarjati z mislijo, kako se lotiti prepotrebne obnove in pri tem vsebinsko ohraniti tudi posodobljeno poslanstvo prvotnega sokolskega doma.
»Pred tremi leti smo najprej začeli statično in energetsko sanacijo stavbe in lanskega septembra smo dobili uporabno dovoljenje, pri čemer je na njenem pročelju spet zasijal napis SOKOLSKI DOM 1921, ki ga čuva bronast sokol z razprostrtimi krili na robu strehe, delo domačega kiparja Metoda Frlica. V nove prostore so se že vselili občinska uprava, KS Gorenja vas, krajevni urad škofjeloške upravne enote, krajevna pisarna škofjeloškega policijskega urada in ŠD Partizan, ki se jim bosta prihodnje leto pridružila še gorenjevaška enota škofjeloške knjižnice Ivana Tavčarja in fotomuzej fotografa Vlastje Simončiča, ki je začasno postavljen v starem župnišču. Skupaj z veliko dvorano (za 150 ljudi), ki je v celoti ohranila prvotne gabarite, in malo dvorano (za 80 ljudi) je kar 80 odstotkov vseh površin namenjenih za javno uporabo našim občanom. Tako se v funkcionalno domišljenih prostorih odvijajo najrazličnejši sestanki, občni zbori (imamo 42 društev), gledališke predstave, poročna slavja, praznovanja obletnic … Sokolski dom tako postaja razen upravnega tudi pomembno središče kulturnega in zabavnega dogajanja v občini, ki je za njegovo prenovo odštela 1.850.000 evrov, od česar je bilo 249.000 evrov (za energetsko sanacijo) evropskih,« pojasni Milan Čadež in doda, da so po letu 2012 vsako leto nekaj denarja namenili tudi za prenovo Tavčarjevega dvorca, v katerem je zdaj po dvajset porok na leto, nedavno pa so v njem s sodelovanjem strokovnjakov Loškega muzeja in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije uredili štiri stalne razstave. Hkrati jim je s pomočjo sorodnic Tavčarjeve sestre dr. Marjete Zorc in dr. Rude Zorc Pleskovič uspelo obnoviti še rodbinsko grobnico na Visokem.