Konec prihodnjega tedna bo v Bohinjski Bistrici svetovno prvenstvo v lovu rib z umetno muho. Izmed 33 članic mednarodne zveze športnega muharjenja, paradne panoge športnega ribolova, naj bi se jih tekmovanja udeležilo vsaj 28. Po besedah organizatorjev, na čelu katerih je predsednik Ribiške zveze Slovenije Borut Jerše, pričakujejo okoli 250 ribičev.
Morda celo najbolj znani športni ribič pri nas je Božo Dimnik, častni predsednik prvenstva. Zgodnje otroštvo je pred drugo svetovno vojno preživel v Beogradu, kjer se je rodil leta 1932. Oče, gozdarski inženir, je najprej služboval na ministrstvu za gozdarstvo, pozneje pa pri kralju Aleksandru Karađorđeviću: bil je direktor kraljevih lovišč. Kot fantič se je Božo igral s poznejšim kraljem Petrom (tistim, ki je 6. aprila 1941 z zlatom vred pred Nemci zbežal v London) in drugimi nasledniki visokih živin kraljevine Jugoslavije. Ko se je Dimnikova družina leta 1939 vrnila v Ljubljano, je bil Božo dovolj star, da je, kar mu je oče sicer prepovedal, na črno muharil v Ljubljanici in Gruberjevem prekopu, ki sta bila v družinski lasti, prav tako kot dobršen del Save od Črnuč do Litije. Mimogrede: Dimnik se za privatne vode zavzema še danes, vendar mu večina ribičev, tistih, ki so člani ribiških družin, teh je v Sloveniji okroglih 12.000, nasprotuje.
Ribaril s pomembneži
Tako je iz rek vlekel sulce, lipane, postrvi in druge plemenite ribe. Po vojni so očeta, ki se je zameril ribjemu krivolovcu Ivanu Mačku - Matiji (tako v nekem časopisnem intervjuju pripoveduje Dimnik mlajši), za šest let zaprli, sin pa je še naprej lovil ribe, se potapljal in dokončal medicino. Sodeloval je pri eni sami operaciji, potem pa sta ga nemirni duh in želja po boljšem zaslužku odgnala v svet. Predvsem izjemno ribolovno znanje je bilo podlaga za to, da je tam spoznal kopico znanih in vplivnih ljudi ter s talentom za posel, ki mu ga tudi ni manjkalo, poslovno uspel.
Seznam pomembnežev, s katerimi je ribaril oziroma ki jim je pomagal ujeti ribo, je velik. Na njem so med drugimi Poljak Karol Wojtyla, poznejši papež Janez Pavel II., ko je bil še kardinal, španski general Francisco Franco, francoska filmska igralka Brigitte Bardot, ameriški filmski igralec Robert Redford, angleški filmski, gledališki in televizijski igralec, eden izmed najvidnejših svetovnih komikov našega časa, sloviti Mister Bean, Rowan Atkinson in nešteto kronanih glav ter velikih industrialcev in poslovnežev.
Zveze in poznanstva, ki si jih je pridobil pri ribarjenju, so mu pomagali pri poslu. Najprej so bile posel ribe, saj se je na začetku vrsto let veliko ukvarjal predvsem s poribljavanjem številnih evropskih rek in jezer.
Ribič Marjan Fratnik
Drugi pomembni mož slovenskega športnega ribolova je Marjan Fratnik, pred triindevetdesetimi leti v Mostu na Soči rojeni in v Milanu živeči Primorec. Še vedno živahni Frantar je ribič, pisec in publicist v specializiranih svetovnih ribiških revijah, knjigah ter publikacijah za športni ribolov, kjer priobčuje strokovno ribiško literaturo, posebno veliko pa piše o muharjenju, najelitnejšem rečnem športnem ribolovu. Med drugim je naredil F-muho (Fratnikova muha), ki v svetu muharjenja velja za eno najznamenitejših. Njegove zasluge za promocijo športnega ribolova in muharjenja v dolini Soče ter Slovenije v svetu na splošno so neizmerljive.
Muhe izdeluje tudi nekdanji minister za zdravje, dolgoletni direktor zavoda za transfuzijo, zdravnik dr. Božidar Voljč, kajpak pa tudi sam, zlasti zdaj, ko je v pokoju, nenehno lovi. Velja za enega največjih strokovnjakov za športni ribolov oziroma muharjenje, ne samo pri nas. Voljč in Fratnik, skupaj z dr. Tomom Korošcem, uglednim jezikoslovcem in akademikom, utemeljiteljem ribiške terminologije, so očetje slovenskega športnega ribolova.
Seveda pa je ribič tudi predsednik zveze Jerše, leta 1980 se je zapisal muharjenju, začel je na Kokri, zdaj lovi na Savinji in je član Ribiške družine Ljubno, kjer je član tudi domačin, direktor BTC Jože Mermal. Muharijo Viktor Žakelj in Jelko Kacin, prav tako je nekdanji košarkar Borut Bassin - Taubi popolnoma zasvojen z druge vrste ribolovom, beličarjenjem (lov na plovec), pa pisatelj in nekdanji poslanec Tone Partljič ter prekmurska gostinska legenda Naci Rajh.
