SKAKALNA MRZLICA v Sloveniji ne poneha in zagotovo bo tako vse do prvih spomladanskih dni. Predzadnji vikend v marcu je skakalni praznik v Planici s Petrom Prevcem v glavni vlogi. Toda najprej bodo skakala dekleta na Ljubnem v Zgornji Savinjski dolini, po skakalnici Rajharca se bodo spuščala na sobotni in nedeljski tekmi svetovnega pokala. Naše bodo v središču pozornosti: Maja Vtič, Špela Rogelj, Katja Požun, Urša Bogataj, Nika Križnar in Eva Logar so tiste, ki bodo poskušale razveseliti na skoke vse bolj nore Slovence. Letos so v tekmah za svetovni pokal že šestkrat stopile na zmagovalni oder – in ni vrag, da jim ne bi uspelo tudi na Ljubnem, kjer naše še nimajo stopničk. Dolenjka iz Mirne Vtičeva je v odlični formi, nov vrhunski dogodek pa bo obeležil tudi deseto obletnico prireditve na Ljubnem ob Savinji.
Pomembno ozadje
Skakanje na Ljubnem ima kar dolgo tradicijo, že leta 1928 ali 1929 je domačin Jaka Vodušek, ki je bil poklicni vojak, iz vojske prinesel prve smuči in vezi, tako da so leta 1931 že organizirali nekakšne tekme, na katerih so poskusili tudi skakati. Organizirano skakanje na smučeh pa se je na Ljubnem začelo po drugi svetovni vojni, ko so ustanovili SSK Gozdar. V tistih letih je skupina Ljubencev obiskala mednarodne tekme v Planici, kjer so se zaobljubili, da bodo tudi na Ljubnem zgradili skakalnico. Poiskali so konstruktorja planiške velikanke, ing. Stanka Bloudka, in z njim 1947. podpisali pogodbo o postavitvi 60-metrske skakalnice. Graditi so jo začeli 1949., dograjena je bila 1952., vendar so jo že istega leta začeli popravljati, tako da je bila dokončana 1953. Pri gradnji je sodelovalo mnogo domačinov, že takrat je ves kraj ob Savinji, kjer so bili nekoč doma sloviti flosarji, dihal za skoke.
Prvo veliko tekmo so na Ljubnem organizirali že leta 1953. Skakali so tudi taki kalibri, kot sta bila Janez Polda in Rudi Finžgar, na splošno pa so na tekme tja skakalci radi hodili, ker so bile za najboljše predvidene tudi bogate praktične nagrade. Bližnje Gorenje je organizatorjem Ljubencem prispevalo štedilnike, hladilnike in še kaj od bele tehnike, kar so bili pred več kot pol stoletja sijajni in navadnim smrtnikom malone nedosegljivi aparati. Hja, pravzaprav bi bili še zdaj, saj vrhunski Gorenjev štedilnik tudi danes ni prav poceni.
Mnogo več kot nekoč Gorenje pa danes prispeva za skoke na Ljubnem in vsakoletno tekmo najboljših skakalk na svetu Jože Mermal in njegov BTC. Kajpak je Mermal Ljubenec po rodu, njegov zlasti dober prijatelj med organizatorji in ljubenskimi skakalnimi zanesenjaki je Alojzij Murko. Zanimivo, da je pomembna gospa pri organizaciji tekme na Ljubnem Mojca Pikl, sicer betecejevka, ki pa ni nič v sorodu z doslej najboljšim skakalcem SSK Ljubno BTC Primožem Piklom. Ta je po uspešni skakalni karieri, prebil se je vse do A-reprezentance, zdaj serviser za nemške smuči Sport 2000, na katerih skače tudi naš Jurij Tepeš. Bo pa pod Rajharco njegov oče, šef merilcev Branko Pikl, ves čas bo tam tudi Martin Juvan, srce ljubenskega kluba. Na čelu skakalne parade, v katero je vključenih kar 150 prostovoljcev, je Rajko Pintar, ravnatelj osnovne šole na Ljubnem.
Toda za marsikaj, vsaj kar zadeva žensko tekmo svetovnega pokala, je zaslužen Celjan, poročen z Ljubenko, športni novinar, režiser in producent Beno Hvala, tri leta in pol je pod grudo. Legendarni Beno, znan tudi po svoji trdovratnosti, vztrajnosti in terierski nepopustljivosti. Z izvrstnimi zvezami pri največjih evropskih televizijskih mrežah in še kod na stari celini mu je uspelo prepričati Avstrijca Walterja Hoferja, velikega šefa svetovnega pokala v smučarskih skokih, da je Ljubno dobilo tekmo svetovnega pokala za ženske. Domačini so se Benu Hvali oddolžili in ga razglasili za častnega občana.
Brez države
Tudi ljubenska skakalna zgodba je polna značilnosti slovenskega športa: družinske in prijateljske povezanosti, neizmerne srčnosti in predanega prostovoljstva. Prvi pravi trener v ljubenskem klubu je bil Janez Debelak iz bližnjih Braslovč, zdaj trener v Kazahstanu. Trenutno je edini poklicni trener Miha Sušnik, doma s kmetije pod skakalnico, pred približno petimi leti pa je Ljubencem s svojimi trenerskimi izkušnjami priskočil na pomoč Ljubljančan Marjan Prelovšek. Te dni bo prišel na pomoč Savinjčanom tudi oče Špele Rogelj, Franci, nekoč uspešen skakalec ljubljanske Ilirije. Pred dvema dnevoma je na Ljubnem prav on vrezal špuro, v skakalnem jeziku smučino naleta. Ljubenskim organizatorjem z vrhunsko kulinariko pomaga tudi športni penzion Prodnik iz Juvanja pri Ljubnem, njegov lastnik in prvi mož je Edi Jurjevec. Z njegovo sestro Vido pa je poročen od Janeza skakalno mnogo bolj znan Debelak, brat Matjaž, ovenčan tudi z dvema olimpijskima kolajnama v Calgaryju leta 1988.
Zanimivo, da Ljubenci za dobrih 600.000 evrov vredno prenovo skakalnice, ki bo dekleta danes in jutri nesla prek 100 metrov, niso porabili niti evra državnega denarja; župan Ljubnega Franjo Naraločnik je prepričan, da se jim bo naložba povrnila, mestece ob Savinji pa popeljala v svet. Iz njegovih ust v božja ušesa.
Šiškar Majč, ki je zdaj Ljubenec
Ljubljančan iz Šiške Marjan Prelovšek - Majč, letnik 1949, je kariero začel kot član skakalnega kluba Enotnost iz Mosteca. Po bolj ali manj politični ukinitvi (domnevno naj bi skoki motili ugledne paciente čez cesto v bolnišnici Petra Držaja) propadu skakalnice na Galetovem v Šiški, ki se je nekateri malce starejši Ljubljančani še kako dobro spominjamo po sijajnih tekmah, na katere so prihajale množice gledalcev, je bil leta 1970 med pobudniki ustanovitve Smučarsko skakalnega kluba Ilirija, prvega samostojnega smučarskega kluba v Sloveniji. Čez dve leti, natančneje 22. oktobra 1972, so z mednarodnim tekmovanjem v klubskem skakalnem centru v osrčju Šišenskega hriba v Mostecu slovesno odprli novo, 55-metrsko plastično skakalnico in tako postavili temelje za hiter prodor in postopno osvajanje vodilnih položajev v slovenskem skakalnem športu. Brane Dolhar, Janez Jurman, Marjan Prelovšek & Co so bili tedaj vzorniki ljubljanskega skakalnega mladeža. Leta 1969 je Majč na preizkusu novozgrajene planiške velikanke skočil 148 m in bil najdaljši slovenski skakalec. Med letoma 1971 in 1975 je sodeloval na tekmah Turneje štirih skakalnic, na kateri je letos zmagal Peter Prevc. Največji uspeh v karieri je dosegel 1973. na Pokalu Kongsberg, ko je v Murauu osvojil drugo mesto za slovitim Walterjem Steinerjem. Leta 1975 je končal tekmovalno kariero in začel kot trener v Iliriji. V 33-letni trenerski karieri je pomagal vzgojiti več uspešnih slovenskih skakalcev, kot so Matjaž Debelak, Janez Debelak, Primož Ulaga, Goran Janus, Damjan Fras in Jernej Damjan. Leta 2008 je prejel nagrado Marjana Rožanca za dosežke na športnem področju, ki jo vsako leto podeljuje Mestna občina Ljubljana. Pred okroglimi petimi leti se je preselil na Ljubno, kot trener sodeloval pri uspehih domačega matadorja Primoža Pikla, tam pa zdaj tudi živi. Majč pravi, da je največji prihajajoči biser ljubenskega kluba Timi Zajc iz bližine Dobrne, ki šteje šele petnajst pomladi.
