LJUBLJANA, BRUSELJ – V tem hipu (ja, niti po skupni izredni seji parlamentarnih odborov za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter za obrambo o pripravljenosti Slovenije na prihod večjega števila beguncev) še nihče ne ve oziroma ne more z gotovostjo povedati, ali bo v Slovenijo v kratkem res prišlo več kot 700 beguncev ali morda vendarle kaj manj. Poglejmo, kaj pravi oziroma obljublja notranja ministrica mag. Vesna Györkös Žnidar v zvezi s tem. Pravi, da predlog Evropske komisije za zdaj sicer še ni popolnoma dovršen, saj ne vsebuje analize varnostnih vidikov niti ocene učinkov ukrepov Evropske komisije na morebitno poslabšanje varnostnih razmer. Drugič, da bo Slovenija, takrat ko se bo o prihodu beguncev usklajevala na ravni EU, dosledno upoštevala načelo solidarnosti, vendar tudi to, kako bi lahko prihod beguncev vplival na varnost na našem ozemlju. Tretjič, da Slovenija zagotovo ne bo popuščala pri zahtevi, da je treba upoštevati prav vse specifike naše države, še posebno pa njene integracijske sposobnosti, saj je oboje še kako pomembno za uspešnost integracije. Četrtič, da želi imeti Slovenija ves potreben vpliv na opravljanje nadzora nad begunci, ki bodo prihajali k nam, saj bo le tako mogoče pomagati tistim, ki so pomoči zares potrebni, in hkrati preprečevati nezaželene zlorabe. Jasno, ministrici pritrjuje tudi generalni direktor slovenske policije Marjan Fank, ki pa je hkrati še opozoril, da bi lahko begunci, če bo EU sprejela tako imenovano kontingenčno politiko za njihovo sprejemanje, v Slovenijo prihajali na dva načina: prek Evropske unije in po klasičnih migrantskih poteh.
Skupna izredna seja parlamentarnih odborov zaradi varnostnih tveganj (seja o posledicah, ki jih bo imel za slovensko nacionalno varnost sprejem več sto beguncev) je bila sklicana na zahtevo opozicijskega SDS. Razlogov, ki govorijo v prid zaskrbljenosti, je vsekakor več, najbrž pa zadostuje, če navedemo le najbolj vnebovpijoče. Najprej je premier dr. Miro Cerar omenil, da bi v Slovenijo lahko prišlo od 15 do 20 beguncev, 14. maja letos je sledilo pojasnilo, da bo (v okviru evropske sheme za preselitev 20.000 beguncev iz tretjih držav) tudi Slovenija kljub vsemu sprejela 207 migrantov oziroma beguncev, danes pa se uradna napoved glasi, da bo naša država pač morala sprejeti samo 702 begunca. SDS je tudi zaradi tega vlado spraševal, ali je res prepričana, da ni prav nobene možnosti, da bi se med begunce, ki prihajajo in bodo še prihajali v Evropo in Slovenijo, pomešali tudi džihadisti Islamske države, ki bi potem bodisi načrtovali bodisi že kar izvajali teroristične napade. Vlada je glede tega, blago rečeno, neverjetno optimistična: med begunci naj ne bi bilo teroristov.
Pripraviti pa se bo le treba
Kakor koli, odbora sta enega od treh sklepov, ki jih je predlagal SDS, zavrnila, druga dva pa je SDS sam umaknil, saj se je sprijaznil, da bi ju lahko še kar zadovoljivo nadomestila sklepa, ki so ju predlagali poslanci vladne koalicije. Zavrnila sta predlog sklepa SDS, s katerim bi pozvali vladi, naj pripravi analizo posledic sprejema beguncev in njihovega vpliva na slovensko nacionalno varnost ter o tem najpozneje v 30 dneh poroča v državnem zboru. Sta pa zato odbora sprejela sklepa, ki ju je predlagala koalicija. Prvi je povsem ugotovitven in zgolj pravi, da sta se odbora seznanila s problematiko migracij pa tudi z elementi za oblikovanje vladnih stališč do sprejema beguncev in morebitnimi vplivi na spremembo varnostnih razmer. Drugi pa se glasi, da parlamentarna odbora od zunanjega ministrstva pričakujeta, da ju bo sprotno seznanjal z vsemi podrobnostmi, ki bodo pomembne za zagotavljanje (večje) varnosti v naši državi.
Najbrž ni nobenega dvoma, da bi se vsaka država, ki je suverena, morala in se tudi ima vso pravico čim bolje pripraviti na prihod beguncev. Vemo, kakšne humanitarne tragedije z begunci se še vedno vrstijo na jugu Italije – mimogrede, v Italiji je letos prošnje za azil vložilo že skoraj 25.000 beguncev iz Afrike! –, skrb vzbujajoče pa je tudi tisto, kar se je v zadnjem času začelo dogajati v Grčiji. Če je Sredozemsko morje letos na poti v EU že prečkalo več kot 100.000 migrantov oziroma beguncev, se je število beguncev, ki priplujejo do obale Grčije in njenih otokov, v zadnjem letu kar za šestkrat povečalo, grška obalna straža pa je samo v zadnjih dnevih minulega tedna v Egejskem morju odkrila več kot 1300 novih beguncev, izmed teh se jih je, denimo, na otok Lezbos zateklo več kot 700. Človekoljubne organizacije že dolgo niso več kos tako zahtevnim izzivom, Evropska unija (Evropska komisija) pa, roko na srce, medtem še vedno prepočasi ukrepa oziroma izbira najustreznejše rešitve.
In kje je tu ksenofobija? Poslanec opozicijskega SDS Žan Mahnič je še pred začetkom skupne izredne seje dveh parlamentarnih odborov odgovoril na namigovanja, češ je vsak pomislek z vidika nacionalne varnosti lahko ksenofoben: »Ne gre za nobeno ksenofobijo, saj se konec koncev ne sprašujemo, ali sprejeti begunce ali jih ne, želimo pa res, da bi Slovenija, ko jih bo sprejela, pri tem upoštevala tudi varnostni vidik.« Kot je pojasnil, ne more biti in ni prav nič ksenofobnega v tem, da želi biti SDS kot parlamentarna stranka v državnem zboru obveščen, kako nameravajo slovenske varnostno-obveščevalne službe poskrbeti za zaželeno varnost slovenskih državljank in državljanov ter kaj so pripravljeni zdajšnji slovenski oblastniki storiti za to, da bi se vsaj približali sprejemu beguncev po švedskem modelu, torej tako, da bi lahko Slovenija sama odločala, katere begunce je najprej (predvsem) pripravljena sprejeti. Spomnil je tudi na žuganje predstavnikov Islamske države, ki so se že večkrat hvalili, da razpolagajo z več tisoč islamskimi borkami in borci, ki komaj čakajo, da se pomešajo med begunce na poti v Evropo. |
