LJUBLJANA, GORNJA RADGONA, ZAGREB – To, kar se je po madžarskem hermetičnem zaprtju meje s Srbijo pričakovalo, se je v zadnjih dveh dneh uresničilo. Reka sirskih beguncev se je preusmerila na Hrvaško, včeraj popoldne pa se jih je okoli 600 iz Zagreba že peš odpravilo proti Sloveniji. Prvih pet je na mejni prehod Slovenska vas, od hrvaške prestolnice oddaljen 30 kilometrov, prišlo nekaj čez četrto popoldne, a so jih zavrnili, ker niso imeli dokumentov. Okoli sedmih zvečer pa je na železniško postajo Dobova, na meji med Slovenijo in Hrvaško, iz Zagreba prispel vlak, na katerem je bilo med 200 in 250 begunci. Med njimi je bilo veliko otrok, žensk in moških, ki so izrazili zadovoljstvo, da so prišli v Slovenijo in da gredo v Nemčijo. Ob zaključku redakcije so jih preselili v druge vagone in začeli mejno kontrolo.
Slovenija bi begunce vrnila, a jih Hrvati nočejo
Mednarodni prehod Obrežje je medtem preletaval policijski helikopter, slišali pa smo domneve, da bodo begunci – tisti, ki so imeli denar, so si najeli taksi, vsi pa se menda spraševali, kaj jih čaka v Sloveniji, ko jih bo zajela policija – čakali na noč, ko bodo lažje prečkali zeleno mejo. Malo po sedmi zvečer je iz Zagreba v Dobovo prispel vlak z okoli 200 potniki, a je tudi z vsemi odpeljal naprej. S hrvaških železnic pa so sporočili, da za zdaj nimajo naročil za organizacijo izrednih vlakov za migrante proti Sloveniji. Začasno so ukinili vlake za Nemčijo.
»Najbolj nas skrbijo nenadzorovani prehodi meje,« je včeraj povedal Ivan Molan, župan Brežic, le nekaj kilometrov oddaljenih od mejnega prehoda s Hrvaško, in dodal, da je meja z južno sosedo lahko prehodna. »Po podatkih, ki jih dobivamo od kolegov iz Hrvaške, lahko v naslednjih dveh dneh pričakujemo prvi prihod približno 5000 beguncev,« pa so opozorili z Rdečega križa Slovenije in pozvali Slovence, naj jim priskočijo na pomoč. Ta bo, glede na to, da je hrvaški minister za zdravje opozoril, da na Hrvaškem v naslednjih dveh tednih pričakujejo še 20.000 beguncev, nujna. Po nekaterih ocenah lahko Slovenija brez večjih težav nastani do 5000 beguncev.
Priprave na njihov prihod so že v polnem teku. Uprava RS za zaščito in reševanje v zbirne centre po državi že pošilja šotore in drugo opremo. Begunska sprejemna centra v jugovzhodni Sloveniji bosta v Brežicah in Črnomlju. Večglava delegacija pristojnih za reševanje begunske problematike je včeraj obiskala Pomurski sejem v Gornji Radgoni, kjer naj bi, kljub zaskrbljenim pomislekom občanov, tudi nastanili nekaj beguncev. Predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec je poudaril, da je pristojnim dal vedeti, da jih v objekt lahko nastanijo le za krajši čas, saj ga potrebujejo za sejemske prireditve. Mnogo domačinov sicer sočustvuje z begunci, toda želijo si, da bi se breme razporedilo med vse državljane EU in tudi ZDA ter drugih delov sveta, kjer ni vojn in ubijanja. »Nimam nič proti temu, da bo tudi v naši bližini nekaj beguncev, ne pa takšno število, kot to govorijo v zadnjih dneh,« nam pove eden izmed domačinov. Dodal je, da je Radgona zdaj nekakšno »zbirališče«, saj Avstrijci ne sprejemajo več beguncev in naj bi ti ostali na desnem bregu reke Mure.
Iščejo prostovoljce med zdravniki
Poleg policistov bo ob sprejemu beguncev pomembno vlogo igralo medicinsko osebje. Ministrstvo za zdravje je pred dnevi slovenskim bolnišnicam že poslalo poziv, s katerim v vrstah medicinskega osebja išče prostovoljce, ki bi bili pripravljeni pomagati prebežnikom. Najbolj bi potrebovali medicinske sestre, zdravnike urgentne, splošne in družinske prakse. Seveda se zastavlja vprašanje, ali bodo naše bolnišnice, če se bo izkazalo, da bo treba v zbirnih centrih pomagati večjemu številu izmučenih in utrujenih beguncev, vse to zdržale. Predvsem, da ne bodo postavile na kocko zdravja državljanov.
Predsednik Sindikata zdravnikov družinske medicine Slovenije – PRAKTIK.UM Igor Muževič, ki je v prostem času in po opravljenih delovnih obveznostih pripravljen pomagati beguncem, pravi, da bo na koncu vse odvisno od tega, koliko ljudi bo pribežalo k nam. »Če bo govor o številki 5000, ne bi smelo biti težav,« pojasni in doda, bi bilo treba za toliko beguncev zagotoviti pet družinskih zdravnikov ter da bi problemi lahko nastali, če bi bilo pri nas več kot 10.000 ljudi. V takšnem primeru bi težko zagotovili ustrezno obravnavo tako za tuje kot posledično tudi za domače bolnike. Muževič tako nadaljuje, da bi morali v takem primeru za pomoč v zdravstvenem osebju prositi sosednje države.
Na silo želijo iz Hrvaške
Na Hrvaškem se medtem begunci temu, da bi ostali na Hrvaškem, vse bolj upirajo. Okoli 500 prebežnikov, ki so jih z avtobusi pripeljali v registracijski center v Ježevo, je udarjalo po ograji in od policistov zahtevalo svobodo in s tem možnost, da bi zapustili državo. Kaos je vladal tudi na mejnem prehodu Tovarnik, kjer so čakali na vlak za Zagreb. Nekateri so se čakanja naveličali in se kar peš odpravili po tirih. V Tovarniku sta policiji na pomoč priskočila Shoukry Nizar in njegova žena Dragana. Shoukry, ki je leta 1984 prišel v Hrvaško študirat, zdaj pa dela kot stomatolog, je te noči ostal brez glasu: v spremstvu policije sta z megafonom v roki beguncem, ki vsaj tri dni niso nič jedli, dajala najosnovnejše informacije, ki so jih deloma umirjale. »Večina je prišla iz Horgoša, kjer so v zadnjih dnevih preživljali pekel, bili so na smrt prestrašeni, skrbelo jih je, da bodo tu doživljali podobno,« je povedala Dragana. Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je popoldne sporočil, da je Hrvaška (kamor je doslej prišlo že več kot 8900 beguncev) zapolnila svoje zmogljivosti za namestitev beguncev ter da je o tem obvestila Evropsko unijo in Visoki komisariat ZN za begunce UNHCR.
Svojevrstno diplomatsko ofenzivo je sprožil tudi avstrijski kancler Werner Faymann, ki se je najprej v Zagrebu sestal z hrvaškim premierjem Zoranom Milanovićem, nato pa odhitel še v Ljubljano na pogovor k premierju Miru Cerarju. Ta je po pogovoru z njim poudaril, da je Slovenija zavezana k varovanju zunanjih mej schengenskega območja. V to pa bo morala očitno naša država vložiti še veliko dodatnega napora, saj je Milanović popoldne, ko je število beguncev že doseglo kritični vrh, sporočil, da Hrvaška beguncev ne bo zadrževala in da jih v to nihče ne more prisiliti. »Nikogar ne bomo zaustavljali s tepenjem, žico ali psi. Lahko gredo čez Hrvaško in pri tem jih ne bomo zaustavljali, a dali bomo vse od sebe, da jih popišemo. Slovenija lahko zapre svoje mejne prehode, pri čemer pa ne vem, kako bi lahko v celoti zaprla več sto kilometrov dolgo mejo,« je dodal. S slovenskega notranjega ministra so sicer še enkrat zatrdili, da se Slovenija s Hrvaško ne dogovarja o varnih koridorjih za transport morebitnih beguncev.
Zdravila iz blagovnih rezerv
Na ministrstvu za zdravje so povedali, da bodo zdravila za zdravljenje beguncev predvidoma črpali iz blagovnih rezerv. Predvidevajo, da bodo vsaj nekaj medicinske opreme za oskrbo v sprejemnih in nastanitvenih centrih dobili od Slovenske vojske. Delo zdravnikov, medicinskih sester, farmacevtov in prostovoljcev bo koordiniralo ministrstvo. Migranta, ki bo potreboval nujno zdravljenje, bodo v spremstvu pristojne osebe centra odpeljali do najbližje zdravstvene ustanove oziroma bodo poklicali interventno številko 112. Zdravstvene storitve nujnega zdravljenja v zdravstvenih ustanovah bo poravnalo ministrstvo za zdravje.