LJUBLJANA – Le redkokdo izmed tistih, ki so uspešno končali srednjo šolo, med guljenjem šolskih klopi ni naletel na predmet, ki mu je še posebno kravžljal živce. V večini primerov sta najbolj osovražena predmeta med srednješolci matematika in fizika, pri katerih je treba poleg znanja pokazati veliko razumevanja snovi.
To očitno zelo dobro vedo dijaki zadnjih letnikov Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana, znane tudi kot Šubička. Tamkajšnje poučevanje profesoric za matematiko, če gre verjeti besedam dolgoletnega inštruktorja za matematiko in fiziko, ki ni hotel biti imenovan, le ni tako učinkovito, kot bi moralo biti, po njegovih informacijah naj bi imelo samo letos popravni izpit iz matematike kar 35 dijakov oziroma dijakinj četrtih letnikov. To je v primerjavi z drugimi ljubljanskimi gimnazijami, kjer imajo pri tem predmetu v četrtem letniku od pet do deset popravnih izpitov, res veliko. Kot pravi, mu dijaki, ki jim mora po pouku še dodatno razlagati učno snov, razlagajo, da je glavni problem to, da se v četrtem letniku še vedno obravnava nepredelana snov iz tretjega in da nekateri profesorji za to porabijo dobršen del zadnjega letnika. Za nepredelano snov naj bi bila krivo tudi veliko odsotnosti ene izmed profesoric matematike.
| Na šoli ni bilo inšpekcije Preverili smo tudi govorice, da so šolo zaradi matematike in fizike le en dan pred zaključno konferenco za četrte letnike obiskali šolski inšpektorji. Ravnatelj Grosek je to odločno zavrnil, kar so pozneje potrdili na inšpektoratu. »Informacija ne drži. Inšpektorat RS za šolstvo in šport sporoča, da konec maja 2013 na ljubljanski gimnaziji Jožeta Plečnika ni bilo inšpekcijskega nadzora, so pa bili inšpekcijski nadzori v preteklosti,« so nam odgovorili z inšpektorata. |
»Rezultat tega je, da morajo vse kontrolke ponavljati, saj otroci ne morejo obvladati toliko snovi,« pravi inštruktor in opozarja, da ima, kolikor ve, kar polovica dijakov Šubičke inštrukcije, »da popravljajo slabo delo profesorjev«. Dodaja, da se »počasi širi glas o njihovih 'vrhunskih' naravoslovnih predmetih« in da naj bi imela zato gimnazija letos 60 dijakov premalo za zapolnitev prostih vpisnih mest za prvi letnik.
Dijaki ne reagirajo
Za odgovore smo se obrnili na omenjeno gimnazijo, a nam je ravnatelj Anton Grosek povedal, da so trditve o delu ali odsotnosti profesoric matematike neresnične. »Naša šola si prizadeva za kakovostno strokovno delo in lep odnos do dijakov, kar je razvidno tudi iz letopisov, ki prikazujejo bogato strokovno delo in življenje šolske skupnosti GJP Ljubljana,« pravi in dodaja, da so generacije dijakov, ki so vsako leto manjše, različne po sposobnostih in da tudi učitelji niso vedno enako sposobni ali uspešni, a kljub temu se vsi skupaj prizadevajo za pošteno sodelovanje in sobivanje ter za strokovno delo. »Kot prva šola v Sloveniji imamo že od leta 1999 varuha dijakovih pravic, ta pa v preteklih letih do danes, do vključno letošnjega šolskega leta, ni izpostavil morebitnih pripomb na poučevanje matematike ali na število popravnih izpitov,« pojasni ravnatelj in sklene z mnenjem, da bralci Slovenskih novic pričakujejo zanimivejše novice, kot so lažne informacije o popularnosti šole »ali obrekovanja učiteljic, ki si prizadevajo za kakovostno znanje dijakov in izvajajo celo več ur pouka matematike (5 ali več na teden) v višjih oddelkih, da so dijaki čim bolj pripravljeni na maturo«.
