Po rekordno vroči prvi polovici julija, ko je bilo, razen na Primorskem in severovzhodu, od 2,5 do 5 °C toplejše od povprečja obdobja 1981–2010, je letos že tretjič nastopil vročinski val.
Od petka, 17. julija, se je vročina še stopnjevala, najvišje dnevne temperature zraka so večinoma presegale 35 °C. V zadnjem tednu so bile padavine večinoma lokalnega značaja. Julijska bera je najbolj skromna na Obali in v slovenski Istri, kjer je padlo le nekaj milimetrov, tudi osrednja in jugozahodna Slovenija sta dobili le med 20 in 30 mm dežja. Več dežja na severu države je prinesla fronta, ponekod tudi več kot 100 mm.
Ponekod že suhe struge
V vročini se vodnatost rek počasi zmanjšuje. Nekatere so že presahnile, zlasti na območju južne Primorske in Notranjske.
20. julij 2007 Višek zelo izrazitega vročinskega vala, na nekaterih postajah so izmerili julijski rekord, ponekod se je segrelo skoraj do 40 °C. | |
Od normalnih vodnih razmer tega letnega časa so odstopali predvsem količinsko osiromašeni vodni viri alpskega krasa, kjer se je zaradi nizke debeline snežne odeje predčasno zaključil odtok snežnice iz visokogorja. Kljub temu v teh vodonosnikih količine še niso kritično nizke, kot je sicer značilno za zimske mesece.
V plitvih prodno-peščenih vodonosnikih Čateškega polja in Vipavske doline so se gladine podzemne vode znižale do nizkih vrednosti. V drugih vodonosnikih po državi prevladuje normalno vodno stanje tega letnega časa.
Povečano izhlapevanje
Razgreto ozračje stopnjuje izhlapevanje iz rastlin in površinskega sloja tal vse do 7 mm vode na dan, zaloga vode v tleh pa se hitro črpa. Vegetacijski vodni primanjkljaj, razlika med potencialno evapotranspiracijo in padavinami, je na Obali že presegel klimatološko vrednost ekstremne suše (od 1. aprila je primanjkljaj 358 mm), tudi na Goriškem in v osrednji Sloveniji prehaja v zelo suho območje. Kmetijske rastline so že več dni v ponovnem sušnem stresu. Poleg tega jih obremenjuje močan vročinski stres.
Število dni s temperaturami zraka nad 30 °C se vztrajno povečuje nad dolgoletno povprečje. Julija jih je bilo v Ljubljani že 12 od skupaj 18 v letošnjem poletju, v Biljah pa 13 od skupnih 25. Zaradi intenzivnega sončnega obsevanja obstaja nevarnost sončnih ožigov na sadnem drevju. Potrebno je namakanje zelenjadnic.
Za žetev ugodne razmere
Žetev ječmena je v večjem delu države končana, na severovzhodu se končuje tudi žetev pšenice, drugod je ta večinoma v polnem teku. Ko so visoke temperature, so razmere ugodne za žetev.
Koruza je v različnih stopnjah razvoja, na severovzhodu metliči, drugod prehaja v to razvojno stopnjo in v prihodnjih dneh že lahko pričakujemo pojav prašnikov. Glede na pričakovane vremenske razmere lahko pričakujemo, da se bo sušni stres v prihodnjih dneh povsod po Sloveniji močno povečal.
 | |
Napoved Še vedno vlada velika toplotna obremenitev. V sredo bo pretežno jasno in zelo vroče. Možne bodo posamezne vročinske nevihte. V četrtek bo še sončno in zelo vroče, povečala se bo verjetnost za krajevne nevihte. Tudi v nadaljevanju bo več spremenljive oblačnosti, krajevne plohe in nevihte bodo pogostejše. Manj vroče bo, najvišje dnevne temperature bodo od petka okoli 30 °C. |
Vročinski stres rastlin
Vročinski stres rastlin povzroči venenje rastlin, ki je jasen kazalnik izgube vode. Če jim v tem času ne dovajamo vode, se postopno začnejo sušiti in lahko v skrajnih razmerah propadejo. Številne rastline, predvsem listnate trajne, odvržejo liste in tako prihranijo del vode za preživetje. Rastline, kot so paradižnik, buče, paprika, bučke in fižol, lahko odvržejo cvetove, cvetovi lahko tudi gnijejo. Temperaturne šoke slabše prenašajo tudi plodovke. Letos je bilo že opaziti odpadanje plodov in povečano število moških cvetov pri bučah. Tako kot druge kmetijske rastline koruzne posevke obremenjujeta sušni in močan vročinski stres, ta je še posebno neugoden v času oplodnje koruze. Stanje rastlin se bo v primeru nadaljevanja vročine in sušnega obdobja še poslabševalo.
Z mrežo zasenčimo rastline
Rastline v vročini potrebujejo še natančnejšo oskrbo tako s hranili kot tudi z vodo in svetlobo. Še posebno pomembno je, da rastlina ni v sušnem stresu. Vse pogosteje se pridelovalci odločajo za senčenje rastlin z napeljavo mrež za senčenje čez rastlinjake. Tako zmanjšamo moč sončnih žarkov, tako je v rastlinjakih tudi sredi dneva nižja temperatura. Pri plodovkah nastajajo ožigi plodov, še posebno če smo pri paradižniku odstranili preveč spodnjih listov na rastlini in s tem izpostavili plodove sončni pripeki. V takšnih dneh z močnim soncem priporočamo, da rastlinam paradižnika na robovih pustimo kakšen list več, ki bo dajal senco plodovom.
Obeti od 24. do 29. julija 2015 Nad severnim Sredozemljem bo v petek nastalo šibko območje nizkega zračnega tlaka, ki bo vztrajalo tudi konec tedna. Od zahoda bo začel dotekati nad naše kraje hladnejši in tudi bolj vlažen zrak. V ponedeljek in torek se bo vreme prehodno malce ustalilo, v sredo pa se po zadnjih modelskih izračunih pričakuje novo fronto. V petek bo spremenljivo oblačno, čez dan se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte. Manj vroče bo, najvišje dnevne temperature bodo malo nad 30 stopinj C. V soboto in nedeljo bo spremenljivo oblačno z občasnimi padavinami, deloma nevihtami. V ponedeljek in torek bo delno jasno, predvsem v hribovitem svetu bodo še posamezne nevihte. V sredo pa bodo od zahoda spet prihajale padavine, vmes tudi nevihte. |
Poskrbimo tudi za vrtnarja
V vročem vremenu je treba skrbeti tudi zase. Če že moramo na prosto, nosimo pokrivalo. Če radi zgodaj vstajamo, je to najboljši čas za delo na vrtu ali polju.
Tudi mirne večerne ure pred sončnim zahodom nam dajo prav posebno energijo po opravljenem delu. Vsekakor pa je tak način najbolj zdrav. Normalna telesna temperatura namreč sledi dnevnemu ritmu in znaša okoli 36 °C zjutraj ter malo nad 37 °C popoldne. V tem območju telesne kemične reakcije potekajo najbolj optimalno. Termostat, ki vzdržuje telesno temperaturo, je v možganih. Ko se segrejemo nad zgornjo mejo, ki jo določi, se sprožijo mehanizmi, ki telo ohladijo. Najučinkovitejša sta hlajenje z zrakom, ki se giba okoli telesa, ter predvsem potenje. Zagotovo pa je najboljše hladno morje in popoldanska senca pod borovci.
