Na pasjem poligonu le ne bo beguncev

LJUBLJANA, ČRNOMELJ, BRUSELJ – Pred komaj nekaj dnevi, na zasedanju Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve – ja, udeležil se ga je tudi državni sekretar našega notranjega ministrstva Andrej Špenga –, so pričakovano razpravljali predvsem o migracijah in o z njimi povezanih zagatah. Recimo bobu bob: zlasti o nedvomno precejšnjih zagatah nekaterih članic EU, tudi Slovenije. EU se namreč še ni (kljub na vse pretege hvaljeni ustanovitvi evropska mejna in obalna straža ter hkratnemu začetku uporabe sodobnejše informacijske tehnologije) uspelo dokončno dogovoriti, kateri dodatni ukrepi za upravljanje skupnih zunanjih meja bi še bili nujno potrebni niti s čim (brez vnovične krepitve notranjih meja med državami) zagotoviti zares učinkovito varovanje schengenskega območja. So pa zato na zasedanju Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve že razpravljali o reformi skupnega evropskega azilnega sistema oziroma tudi o šestih novih zakonodajnih predlogih Evropske komisije.

Če je navedeno zasedanje Sveta EU še mogoče imeti za že videno nastopaštvo po meri bruseljskih birokratov, pa dveh zadnjih srečanj naše ministrice za notranje zadeve mag. Vesne Györkös Žnidar (prvo z Robertom Kalinákom, ministrom za notranje zadeve Slovaške, ki je v tem hipu tudi predsedujoča Svetu EU, drugo pa z ministrom za notranje zadeve Madžarske dr. Sándorjem Pintérjem) morda le ni mogoče imeti zgolj za larpurlartistična dogodka. Zakaj? Ker si je ministrica Györkös Žnidarjeva z obema sogovornikoma izmenjala povsem konkretne informacije o trenutnih razmerah v regiji, o nujno potrebnih aktivnostih in ukrepih ter tudi o prihodnjem prioritetnem sodelovanju Slovenije z obema članicama EU prav na področju migracijske problematike.

MNZ si ogleduje lokacije

Več indicev, ne samo obe srečanji notranje ministrice z njenima kolegoma, potrjuje, da je stanje vsekakor resno in bo že v kratkem kvečjemu celo še bolj. Na primer: ministrstvo za notranje zadeve priznava, da bi bilo migrantov, ki v zadnjem obdobju prihajajo v Slovenijo po ilegalnih migracijskih poteh, v prihodnje lahko še veliko več. Prav zaradi tega si predstavniki MNZ mrzlično ogledujejo vse sprejemljive lokacije, na katerih bi lahko stal kak sprejemno-registracijski center, jasno, tudi vse tiste med njimi, ki so jih državi pripravljeni ponuditi zasebniki, ter ob tem poudarjajo, da bo vzpostavitev takšnih centrov nazadnje bržda celo nujna in povsem upravičena. Si je pa notranje ministrstvo, kot kaže, premislilo glede morebitne uporabe zemljišča na Vražjem kamnu, kjer ostaja poligon športno-kinološkega društva, in lokalni skupnosti (občini Črnomelj) očitno ne bo več predlagalo, naj zaradi tako imenovanih višjih interesov zemljišče prepusti oziroma vrne državi. V redu, začasne centre naj bi, tako pomirjujoče (?) zagotavlja ministrstvo za notranje zadeve, sicer začeli vzpostavljati (še)le v primeru, da razmer zaradi prevelikega pritoka migrantov ne bo več mogoče zadovoljivo obvladovati na policijskih postajah, pa še potem naj bi v njih ilegalne migrante zadrževali največ 72 ur.

Toda vrnimo se k dvema pomenljivima ministričinima srečanjema, tistim s slovaškim notranjim ministrom Kalinákom in drugim z madžarskim notranjim ministrom Pintérjem. Mag. Györkös Žnidar je prvemu menda kar naravnost povedala, da je bila Slovenija kot varuhinja zunanje schengenske meje pač primorana sprejeti nekatere ukrepe, denimo ohranitev začasnih tehničnih ovir na meji s Hrvaško in sočasno zagotovitev pomoči pripadnikov Slovenske vojske naši policiji. Je pa ministrica Kalináka tudi še opozorila, da se Slovenija nikakor ne more strinjati z nesorazmerno obliko nadzora na notranjih mejah, kakršno je na lastno pest enostransko uvedla Avstrija, saj je varnostne razmere (vsaj za zdaj) ne upravičujejo. Dr. Pintérju, madžarskemu kolegu, pa se je pohvalila s tem, da nezakonitih migracij iz Slovenije v sosednje države tako rekoč ni: se je pa tudi njemu potožila, da se naša država res ne more strinjati z neutemeljeno uvedbo mejne kontrole na notranji meji med Slovenijo in Avstrijo. Mar ministrica Györkös Žnidar čisto zares verjame, da bi nas Madžarska in Slovaška lahko podprli pri razčiščevanju, kdo je odgovoren za kratki stik med nami in Avstrijci ter da bi lahko slednjim v Bruslju morda celo skupaj z nami brali levite? Če to verjame, je nedvomno zelo optimistična.