SOBOTNA OMREŽJA

Na odru ne smejo kaditi,
 oči pa lahko iztikajo

Objavljeno 18. april 2017 14.46 | Posodobljeno 18. april 2017 14.57 | Piše: Borut Perko

Poostreni kadilski zakon otežuje izvedbo gledaliških del.

Milojka Kolar Celarc. Foto: Mavric Pivk

Ministrstvo za zdravje vodi Milojka Kolar Celarc, ministrica, ki je bila v vladi Mira Cerarja največkrat pozvana k odstopu, zdaj pa po več kot dveh letih dokončuje zdravstveno reformo, s katero do tega trenutka ni prepričala ne koalicijskih partnerjev v vladi z nekdanjim ministrom za zdravje, specialistom urologom in poslancem Desusa Tomažem Gantarjem na čelu, ne opozicije in javnosti. Je pa z lahkoto prepričala poslance državnega zbora, da so brez glasu proti 15. februarja letos sprejeli zakon, ki prepoveduje kajenje oziroma uporabo tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov (razen tobaka za žvečenje in tobaka za njuhanje) v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. In tako je prepovedano kaditi tudi v gledaliških predstavah na odrih slovenskih teatrov.

Kolar Celarčevo pri tem zagotovo vsestransko podpira tudi nekdanji minister za zdravje, zdaj novi svetovalec v kabinetu ministrice, Dušan Keber, oče tako imenovanega Kebrovega zakona, sprejetega leta 2003. Zakon, ki je v veljavi že 14 let, je drastično omejil porabo alkohola in prinesel veliko prepovedi ter visoke kazni za kršitelje, od samega začetka pa imajo največ pripomb čezenj gostinci in tudi obrtno-podjetniška zbornica. Drugi zakon, ki je udaril po žepu gostince, je bil leta 2007 sprejet protikadilski, ki jim je še zmanjšal promet v gostinskih lokalih, zlasti za šankom.

Kajenje na odru naj bi po mnenju direktorata za javno zdravje in njegovega sektorja za krepitev zdravja, ki ga vodi zdravnica Vesna Kerstin Petrič, na osebnostni razvoj mladih slabše vplivalo kot na primer prizor iz Shakespearovega Kralja Leara, v katerem grofu iz Gloucestra iztaknejo oči. Seveda mu jih ne iztaknejo zares, a tak prizor utegne kaj slabo vplivati na mladostnike, ki se že tako in tako radi zatekajo k nasilju. 
Predstavljajte si, da na gledališkem odru sedita Josip Broz - Tito in britanski državnik Winston Churchill, oba znana po kajenju cigar kubank (Tito je včasih prižgal tudi cigareto s špicem), ki naj bi po novem in po zahtevi ministrstva za zdravje iz pljuč le navidezno puhala tobačni dim. Kako uprizoriti karizmatičnega igralca in režiserja Orsona Wellsa, ki ga je določalo prav kajenje? Tudi sloviti detektiv Sherlock Holmes oziroma kdor koli ga bo že igral bo imel verjetno poslej pipo na slovenskih odrih le zaradi lepšega, saj tobaka zaradi vonja tobačnega dima, ki utegne premamiti mladež med gledalci, v njej ne bo smelo biti. Ali bodo torej jutri iz filmov izbrisali prizore s cigareto, nepozabnemu Humphreyju Bogartu vzeli neizbežni čik v ustih, prav tako cigarete Virginii Woolf?

»Na odru lahko streljamo (seveda s ponarejenimi naboji), ubijamo (seveda ne zares), pijemo alkohol, posiljujemo, igramo prizore pedofilije, lahko snifamo kokain in njuhamo tobak, cigaret pa ne smemo držati v rokah. To je katastrofa,« pravi žlahtni komedijant Gorazd Žilavec, ki te dni nastopa v eni od predstav, v kateri se na odru kadi.

Kritičen do novega zakona je tudi ravnatelj in igralec ljubljanske SNG Drame Igor Samobor, ki pravi, da »poostreni kadilski zakon onemogoča izvedbo velike večine gledaliških del, nastalih v 20. stoletju«. In dodaja: »To je podobno cenzuri iz preteklih časov, ko so kipom in slikam iz moralnih razlogov dodajali cunje čez spolovila.«

Toda nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha, zato niti najnovejši prispevek k slovenski tobačni zakonodaji očitno ne bo zaživel tak, kot je bil mišljen. 
Skupina poslancev SMC in Desusa je s predlagateljem in prvopodpisanim Sašo Tabakovićem, gledališkim in filmskim igralcem, namreč v parlamentarno proceduro vložila predlog dopolnitve zakona o omejevanju tobačnih in povezanih izdelkov, ki bi z novim členom kajenje v gledaliških predstavah izjemoma vendarle dovoljeval. A naši žlahtne komedijantke in komedijanti bi smeli kaditi zgolj zeliščne izdelke. Gledališčnikom ostaja v tolažbo tudi to, da že obstoječi zakon brez Tabakovićeve dopolnitve dovoljuje, da se v predstavah, ki niso namenjene mladoletnikom, kot rekvizit sme uporabljati neprižgane cigarete. Kaj to pomeni, mi ni čisto natančno jasno. Kaj bo denimo z mladoletniki, ki bodo na predstavo prišli v spremstvu staršev?

In ker zakon velja zgolj za predstave v zaprtih javnih prostorih, bodo torej lahko zdajle, ko prihajata v deželo pomlad in poletje ter bodo predstave na planem, igralke in igralci na odrih kadili kot Turki tudi prave tobačne izdelke. Če prav razumem. 

Bodo na tekmah spet točili pivo?

Hudo se utegnejo še kresati mnenja tudi okoli spremembe zakona o uživanju alkoholnih pijač na športnih prireditvah. Pod predlog novele zakona, ki ga predlaga skupina poslancev SMC, je prvi podpisan Jani Möderndorfer. Povedal je, da zakon predvideva ukinitev ukrepa prepovedi točenja alkohola na športnih prireditvah, obenem pa prinaša nekaj novosti pri nadzoru točenja alkohola na vseh prireditvah in tudi nove kazni, ki jih izenačuje s tistimi iz zakona o tobačnih izdelkih. Dovoljeno naj bi bilo točenje alkohola do alkoholne stopnje 15 odstotkov, torej pivo in vino. Ko je bil Möderndorfer še v stranki Alenke Bratušek (ZaAB) in je enkrat že – neuspešno – predlagal spremembo tega zakona, je ministrici Kolar Celarčevi, ki je v SMC, očital slabo poznavanje predloga za spremembe zakona. Takrat je Möderndorferjevemu predlogu, »da med športnimi in kulturnimi prireditvami ne bi smelo biti razlik, zdaj pa se na športnih prireditvah ne sme prodajati alkohola, na kulturnih pa je to dovoljeno«, ostro nasprotovala tudi Vesna Kerstin Petrič, češ, »to, da so, je ena od anomalij, ki bi jih bilo treba odpraviti, a ne na način, da se na športnih prireditvah zmehča pravila, ampak ravno obratno: da se jih na kulturnih zaostri«, je izjavljala nedolgo tega. »Z našim predlogom novele zakona se poraba alkohola po naših pričakovanjih ne bo povečevala, temveč se bo le preselila iz lokalov in z gostinskih vrtov z velikimi zasloni na športne prireditve, s tem pa se bodo tudi dobički, ki jih omenja ministrica, preselili iz zasebnih v javno blagajno, v proračune športnih klubov in zvez,« še pravi Möderndorfer, ki mu zlasti športna javnost in tudi večina poznavalcev športa pritrjujejo. Poslanca SMC, Tabaković in Möderndorfer, seveda ne moreta skriti, da prihajata iz teaterskega oziroma športnega omrežja: prvi je gledališki igralec, poročen s kolegico v SNG Drami Polono Juh, drugi pa je predsednik že dolgo na aparate priklopljenega nekdanjega ponosa slovenskega športa, košarkarskega kluba Olimpija. 

 

Deli s prijatelji