Na oceanih 2000 slovenskih pomorcev

»Pred kratkim mi je moj dijak po facebooku poslal sporočilo, da pluje na raziskovalni ladji na Arktiki, zdaj je že drugje, na oskrbovalni ladji za naftne ploščadi in tankerje,« pripoveduje Marijan Tončič, ki po tem, ko je kot kapetan dolge plovbe preplul vse oceane, na šoli v Portorožu bodočim pomorcem predava navtiko, pomorsko pravo in meteorologijo.

Dobre plače

»Tudi žena je naredila nekaj let plovbe, saj je šla večkrat za kake tri mesece z mano. Dobri ladjarji to radi omogočajo, sicer pa imaš danes na ladji tudi internet in si tako kot doma. Pomorščak je privlačen poklic za vse, ki imajo radi morje in spoznavanje sveta. Plače so dobre. Častniki prejmejo nekaj tisoč evrov, kapitani pa od 6000 naprej, na večjih tankerjih več kot 10.000, na velikih turističnih križarkah lahko dobi poveljnik celo 26.000 evrov. Seveda pa mora biti slednji poleg izkušenega kapitana vsestranska osebnost, tudi vrhunsko galanten, uglajen, diplomatski in ne nazadnje dober plesalec,« predstavlja Tončič poklic pomorščaka, ki je v Evropi in svetu zadnja leta vse bolj deficitaren.

Pot do tega tako za Primorce kot Štajerce in Gorenjce od nekdaj privlačnega poklica se pri nas začne na srednji pomorski šoli, ki ima spoštljivo tradicijo. Kot Slovenska pomorska in trgovska akademija je namreč začela delovati leta 1947 v Kopru. Leta 1948 se je preselila v Piran, leta 1962, ko se je močno povečal vpis, pa v Portorož. Ima dolgo tradicijo in po njeni zaslugi po svetu na mega jahtah, super tankerjih in drugih čezoceankah pluje kakih 2000 pri njih izšolanih pomorščakov. Šola je pritegnila tudi kar precej znanih Slovencev, med drugim pevca Lada Leskovarja, igralca Borisa Cavazzo, pokojnega direktorja Obalnih Galerij Piran Antona Biloslava, politika Rudolfa Mogeta in še koga. Zdaj, tako kot piranski Akvarij, deluje v okviru Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran. Imajo programa plovbnega tehnika in elektronika, nameravajo pa odpreti še program za logistične tehnike.

O šoli ravnatelj Borut Butinar ne skriva ponosa: »Šola je na elitni lokaciji, v Portorožu in ob obali. Trenutno je na njej 180 dijakov, tako da spada med manjše šole, zato pa se med seboj dobro poznamo in se dobro počutimo. Imamo dijaški dom, sodobno opremljene učilnice, simulatorje, laboratorije, plovila, hodimo na ekskurzije po Evropi, obšolske dejavnosti so pestre in veliko dijakov se kljub možnosti zaposlitve odloči za nadaljnji študij.«

Kadri šole imajo glede na usposobljenost in povpraševanja po njih dobre možnosti zaposlitve. Plovni tehnik oziroma pomorščak je poklic, za katerega je v Evropi in svetu povpraševanje, elektrotehnik je poklic prihodnosti, saj ni več naprave, stroja, ki bi bila brez elektronike, in kdor konča to smer, lahko pluje kot elektročasnik, kar druge elektrošole ne omogočajo.

Sedem deklet

»Plovni tehnik po šoli naredi leto pripravniške dobe na ladjah in nato strokovni izpit, da se lahko vkrca na katero koli ladjo sveta kot tretji častnik. To pomeni, da samostojno odgovarja in s poveljniškega mostu vodi ladjo tretjino dneva. Če želi postati kapitan, mora po določeni dobi narediti drugi strokovni izpit ali višjo oziroma visoko pomorsko šolo,« pojasnjuje Rok Sorta, ki kot izkušen kapetan dolge plovbe poučuje strokovne pomorske predmete in se je za ta poklic odločil že kot otrok, ko je občudoval velike bele ladje in sanjaril o tem, da bi videl svet.

Trenutno je na šoli sedem deklet, ki si želijo na ladjo. Med njimi je tudi Carol Furone iz Sežane. »Za to šolo sem se odločila zaradi pestrega programa, veliko imamo prakse, veliko se pogovarjamo o ladjah, najbolj pa me pritegne morje. Želim na potniško ladjo, saj rada delam z ljudmi in tudi jeziki mi grejo,« pravi.

Za simulatorjem za urjenje navigacijskih in komunikacijskih veščin smo pri »vplutju v istanbulsko luko« ujeli Patrika Cafa iz Maribora. »Doma imamo sedem metrov dolgo jadrnico in zaradi nje se vidim v tem poklicu, kot kar koli, samo da bom na morju,« je povedal. Tam mu je med manevriranjem ob radarski sliki, elektronski karti, GPS, komunikacijskih napravah, kazalniku globine morja, jakosti vetra in ne nazadnje obratov stroja stal ob strani Žan Cerar iz Trzina, ki je dodal: »Vidim se na ladji, kateri koli, samo da grem po svetu. Starši me pri tem podpirajo, ker sem našel nekaj, kar me zanima.«