NA KOŽO

Na obisku 
pri sosedih

Objavljeno 08. maj 2014 00.20 | Posodobljeno 08. maj 2014 00.21 | Piše: Andrej Predin

Druščina sodržavljanov je kričala, žalila in prepevala Ne boš ti meni zizike majal.

Sosedski odnosi so občutljiva tema z močnim nacionalnim nabojem. Slovenci smo še posebno dovzetni, kadar beseda nanese na naše južne sosede, ki jim zavidamo prečudovito morje in nogometne uspehe (zavist nad komandosi Kostelić je premagala junaška Tina), hkrati pa se počutimo nekoliko pomirjeni ob misli, da smo se prej priključili tako imenovanim evropskim interakcijam. Pa saj v osnovi ni s tem nič narobe, tudi ko se politiki petelinijo in izkoriščajo sosedske odnose za lastno propagando, ostajajo osnovna medčloveška razmerja na dobri ravni. Če si priznamo ali ne, obstaja med nami določena soodvisnost, mi se poleti preselimo čez mejo, stopamo na morske ježe in žvečimo pravkar odmrznjene ribe, sosedje pa se krepijo na račun turizma in se baje nekoliko oddolžijo v zimskih mesecih, ko pride na vrsto smuka. Vsakoletna uvertura v poletni vrvež so majski prazniki, in ko minejo, se s prijatelji dobimo na zasluženi pijači, ker smo se več dni pogrešali. Ob tej priložnosti si povemo, kako lepo smo se imeli, prekolnemo muhasto vreme in razkrijemo načrte za poletne počitnice. Tudi tokrat je beseda nanesla na opazke o počasni postrežbi, previsokih cenah in neprijaznih domačinih. Pa nisem mogel biti tiho. Še preveč živ je spomin na obisk restavracije z morsko hrano, kjer je za časa kosila družinski ambient motila skupina zverinsko pijanih Slovencev. Razigrana druščina sodržavljanov je kričala, žalila postrežbo in prepevala Ne boš ti meni zizike majal. Moram dodati, da so prav vsi imeli zizike, moški celo večje od njihovih samic, ker jim očitno ni bilo niti malo hladno in so majice raje slekli. No, veseljaki so utihnili le, ko so jim popita piva pritisnila na mehur in so se odzibali do stranišča. Pa niso marali vstopiti, raje so opravili kar pred vrati sanitarij na zaplato trave in se ob tem obračali proti nam, preostalim gostom, da smo lahko bolje videli, kako so si otresali lulčka. To seveda ni bilo prvič, da sem bil priča tovrstnemu prizoru. Lahko bi jih našteval in našteval. Zagotovo ne bi bilo škodljivo podržati ogledala in se postaviti v kožo gostitelja. Tako bi lahko pojasnili marsikateri mrki pogled.

Deli s prijatelji