Na Muti nočejo avstrijske vode

MUTA – Občina Muta ima na svojem ozemlju že od nekdaj veliko lastnih, kakovostnih vodnih virov, kar pomeni, da so, kar se tega tiče, med vsemi v Zgornji Dravski dolini najbolj samopreskrbna občina. Zato ne preseneča, da so prebivalci Mute ob omembi, da se v Dravski dolini začenja uresničevati projekt vodooskrbe, katerega partnerica v projektu je tudi njihova občina, zastrigli z ušesi. Čeprav bo projekt, skupaj vreden več kot 50 milijonov evrov, v kar 85 odstotkih sofinanciran iz evropskega kohezijskega sklada, nosilka projekta pa je občina Dravograd, Mutčani menijo, da je investicija, s katero bi na območju petih občin – Dravograd, Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi in Podvelka – zgradili več kot 100 kilometrov dolgo vodovodno omrežje s približno 40 spremljajočimi objekti, povsem nepotrebna. Več kot 500 se jih je zato podpisalo pod zahtevo za referendum in jo poslalo županu Mute Mirku Vošnerju. A referenduma ne bo, ker ta ni, kot pravi župan, v skladu z zakonom o lokalni samoupravi. A občani, združeni v Civilni iniciativo, se ne bodo dali zlepa. »Zelo verjetno bomo izkoristili možnost in se obrnili tudi na upravno sodišče. Dogovarjamo pa se tudi za sklic izredne seje, saj so svetniki pred letom dni sklenili, da Muta v ta projekt ne gre, in so bili zdaj tako rekoč zavedeni,« pravi predsednik Civilne iniciative Bogdan Ribič. Kot dodaja, ima Muta dovolj lastnih in kakovostnih vodnih virov, zato slabše dravske vode, ki bi se v tem primeru mešala z njihovo, ker bi zgradili skupni vod, nočejo in še manj potrebujejo.

Župan z Avstrijci našel skupni jezik

A težava je prav v tem, da gre za skupni projekt petih občin, zato Muta na lastno pest iz projekta ne more izstopiti brez posledic. Te pa bi bile finančno nevzdržne, saj je dravograjska županja Marijana Cigala, ker je Dravograd nosilec projekta, že zažugala Muti, da bo v primeru, da bi si drznila izstopiti iz projekta, morala povrniti kar 35 milijonov evrov, kolikor bi znašal delež vseh občin v projektu skupaj. Še bolj pa Mutčane jezi, da si je župan Mirko Vošner, ki je projektu vodooskrbe, ko še ni bil župan, sprva odkrito nasprotoval, čez noč premislil in mu zdaj prikimava. A le delno. »Nisem navdušen, a poudarjam, da sem projekt podedoval od prejšnjega župana. Zato si prizadevam, da bi ga delno spremenili v tistem delu, ki tudi po mojem mnenju ni najboljši. To pa pomeni, da bi 600.000 evrov namesto gradnji novega črpališča v neposredni bližini Drave, kot je bilo predvideno, namenili za črpanje zdrave gravitacijske pitne vode, ki bo pritekla iz vodnega vira na Pernicah, katere izvir je dobrih dvesto metrov od naše meje, v sosednji Avstriji,« pravi Vošner, ki je od lastnika, na čigar posestvu je ta izvir, že dobil soglasje in se dogovoril, da mu bo občina plačala letno pavšalno odškodnino, ki naj bi bila za občino ugodna. »Naša voda, ki je je dovolj, je zagotovo tudi najcenejša, sploh pa je nujno, da ohranimo ločen samooskrbni sistem,« vztraja Ribič. Muta je kot ena prvih občin že leta 1931 imela zgrajen lasten vodohram. »Ta projekt je nastal zato, ker nobena druga občina na Koroškem nima dovolj lastnih vodnih virov, in so v projekt zvlekli še nas,« pa meni domačin Kristijan Helbl. In doda, da so v času, ko so na Muti že skrbeli za razvoj vodovodnega omrežja, drugi krepko zaostajali. »Žal pa smo za ta projekt izvedeli prepozno,« še pravi Helbl. Erik Krautberger pripomni, da se boji, da bi se kakovost njihove vode močno poslabšala, že iz zgodovine pa je znano, da je več ljudi na svetu umrlo zaradi zastrupitve z neoporečno vodo kot druge svetovne vojne.

Vsi bodo plačevali drag projekt

Že več kot pol stoletja živi na Muti tudi Lojze Smode, ki pravi, da ne drži, da so projekt vodooskrbe potrdili svetniki v letih, ko je bil župan še Boris Kralj. »Če to drži, pa je sporno, da je Darko Sahornik, ki je zdaj koordinator projekta, o tem odločal kot svetnik. To je zapisala tudi že protikorupcijska komisija v enem od mnenj,« poudari Helbl. Domačine jezi tudi to, da so šele iz medijev izvedeli, da se sedanji župan Vošner za vodne vire dogovarja s sosednjo Avstrijo. »Preseneča me, da bi avstrijsko vodo dali v skupni vod in jo nato črpali nazaj, ker me nihče ne bo prepričal, da bi bila to dobra voda,« pa pravi Krautberger. Ribič pa: »Očitno je, da se določeni lobiji zavzemajo za ta projekt, ker bi si lahko na takšen način nekateri spet napolnili žepe. Že najstarejši Mutčani pa vedo, da pri nas vode tudi v najbolj sušnih obdobjih nikoli ni zmanjkalo.« Krautberger spomni še na slabe izkušnje z Avstrijci v zvezi z rezervnim jezerom za hidroelektrarno Golica. »Še danes bi nam morali za to plačevati visoko odškodnino, pa so jo le kratek čas,« razkriva Krautberger. »Menim, da bi moral župan izvajati le najnujnejše naloge, vse, kar ni nujno, in tak je tudi projekt vodooskrbe, pa bi lahko počakalo v predalu. Naj pustijo vse tako, kot je. Mene nihče ne more v kaj prisiliti,« pravi Smode. In še: »Po ustavi imamo vsi pravico do odločanja. A župani, ko pridejo enkrat na oblast, na to, da je občina lokalna skupnost, ki združuje potrebe in interese vseh občanov, kar pozabijo. Ne more pa se župan požvižgati na mnenje občanov. Sploh pa je dobival anonimke v zvezi z nekaterimi ljudmi, zdaj pa s temi istimi ljudmi skupaj dela. To vendar ne gre skupaj.« Ribič dodaja, da bo projekt, če ga bodo izvedli, izdatno udaril po žepu vse Mutčane in se bo to poznalo na položnicah vseh.