LJUBLJANA, ZAGREB – Na zunanji schengenski meji – za nas je vsekakor ključno, da to pomeni na celotni meji s Hrvaško – se je že začel izvajati tako imenovani sistematični (poostreni) nadzor vseh potnikov in vozil: tistih, ki niso iz držav članic EU, a tudi tistih, ki so se na pot odpravili iz katere koli države članice EU, točno, tudi državljanov Slovenije, ki so morda le ob koncu tedna namenjeni na Hrvaško na izlet. Odločitev v prid poostrenemu nadzoru ter posledično neizbežno daljšim oziroma podaljšanim postopkom preverjanja potnikov na mejnih prehodih pa tudi skoraj neizbežnim zastojem v čezmejnem prometu je bila sprejeta po nizu terorističnih napadov na območju nekaterih evropskih držav. Če so slovenski policisti na naši zunanji schengenski meji (na meji s Hrvaško, ki je resda že nekaj časa članica EU, a kljub temu še vedno ni v schengenskem območju), torej na slovenski meji s Hrvaško, doslej še lahko izvajali sistematični nadzor samo nad državljani tretjih, zunajevropskih držav, morajo po novem (v skladu z novo uredbo Evropske komisije) enako poostreno preverjati vsakega državljana katere koli članice EU, ne nazadnje, tudi vse državljanke in državljane Slovenije.
Uspešna »zvijača« policije?
Kaj pa pomeni takšno dodatno skrbno preverjanje vseh tistih, ki bodo prišli na slovensko-hrvaško mejo? Da bodo naši policisti s pomočjo posebnih elektronskih čitalnikov in potovalnih dokumentov skrbno in natančno – posamična obravnava naj bi sicer resda trajala »zgolj nekaj sekund«? – preverili vse podatke, ki so na voljo v dostopnih podatkovnih bazah (schengenski, Interpolovem informacijskem sistemu, naši nacionalni bazi). Gre konec koncev, tako vsaj zatrjujejo zagovorniki poostrenega nadzora, za lov na doslej še zaznane nepridiprave in na potencialne nepridiprave, na tiste, ki so bili že osumljeni ali obdolženi, da so zagrešili neko kaznivo dejanje, na druge, ki jih na območju EU utemeljeno sumijo, da se pripravljajo na storitev kaznivega dejanja, in tretje, za katere iz nekega razloga velja prepoved vstopa na območje držav članic EU.
Skratka, ko po novem policisti presodijo, da bi za obravnavo nekega voznika ali njegovega sopotnika vendarle potrebovali »več kot le nekaj sekund«, bodo pač vozilo, s katerim se bo ta pripeljal do meje, izločili iz kolone, in že zgolj s tem na mah preprečili, da bi začel nastajati zastoj. Sta pa zdajšnji vodstvi MNZ in slovenske policije res zelo sposobni, če sta se spomnili tako preproste in hkrati učinkovite »zvijače«, a ne? No, ja, kljub temu se že povečuje (se je že včeraj povečeval) obseg dela policistov na mejnih prehodih, denimo na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje. Kako, zakaj? Ker je potnikov iz držav članic menda približno štirikrat več kot vseh drugih od drugod.
Malo manj in že spet več
Zato policija vse potencialne potnike poziva, naj morda raje že vnaprej morebitno upočasnitev na meji upoštevajo, ko bodo načrtovali podrobnosti svojega potovanja. Domnevno naj bi se promet na mejnih prehodih in tudi obseg dela policistov resda lahko spet nekoliko zmanjševal, če se marsikdo glede na predvidljive zaplete raje niti ne bo odločil za potovanje iz Slovenije na Hrvaško ter iz Hrvaške v Slovenijo. To pa je res. Se pa bo zaradi poostrenega nadzora zagotovo bistveno podaljšalo trajanje postopkov preverjanja in povečal obseg dela policistov že med prazniki (ta hip se, denimo, bližamo veliki noči) in najbrž še dodatno med poletnimi počitnicami. Za zdaj žal tudi nič ne kaže, da bi se policisti na zunanji schengenski meji lahko poleti (ko bo na mejnih prehodih že tradicionalno večji naval zaradi vseh, ki se bodo znova odpravljali na dopust) odrekli sistematično poostrenemu nadzoru potujočih. Če bi se mu namreč lahko takrat tako preprosto odrekli, ga najbrž niti zdaj ne bi bilo smiselno uvesti. Mogoče ga res niti ni bilo.
Že včeraj zjutraj so iz Prometno-informacijskega centra za državne ceste poročali, da, na primer, na mejnem prehodu Obrežje čakajo avtobusi pri vstopu v Slovenijo najmanj dve uri in 20 minut, pri izstopu pa dve uri ter da vozniki osebnih vozil praviloma čakajo na izhod iz države eno uro in 15 minut. Pozneje so še poročali, da na Gruškovju vozniki tovornih vozil pri izstopu iz države čakajo dve uri, vozniki osebnih vozil pa najmanj eno uro. Kaj pa na mejnem prehodu Jelšane? Tam so vozniki avtobusov pri vstopu v Slovenijo čakali pol ure. V Petišovcih so vozniki osebnih vozil pri vstopu čakali uro in pol, na Sečovljah pa, denimo, približno 45 minut. Na mejnem prehodu Dragonja je bila čakalna doba za izstop iz države (za vsa vozila!) 45 minut, pri vstopu v Slovenijo pa so avtobusi čakali pol ure itn. Po pričakovanjih policije naj bi se čakalne dobe okrepile ali, če hočete, zastoji na meji s Hrvaško še podaljšali med vikendom. Jasno, največjo gnečo pri prehajanju meje pričakujejo predvsem prihodnji četrtek in petek oziroma na začetku velikonočnih praznikov. |