Leži ob Savinji in Ljubnici na nadmorski višini 433 metrov. Prav tu se je začela splavarska pot v Savinjskih Alpah. Danes na splavarstvo spominja vsakoletna tradicionalna turistična prireditev Flosarski bal, kar Ljubno uvršča med vodilne turistične kraje v dolini, naselje pa ima tudi status evropskega splavarskega mesta. Kraj že na prvi pogled daje prijeten vtis.
Leži pod mogočnim Komnom, 1684 metrov visoko goro, na katero so Ljubenčani bolj navezani kot na Raduho, čeprav tudi ta vsa mogočna iz ozadja zre v dolino Savinje. Tu si boste lahko ogledali vse: v dva trga oblikovano naselje s starimi in obnovljenimi hišami ter značilno trško arhitekturo 19. in 20. stoletja, župnijsko cerkev sv. Elizabete, ki dominira v kraju, obnovljeni hotel Planinka, nekatere prikupne gostilne in trgovine, na robu naselja tudi industrijsko cono ter v okolici mnogo naravnih in kulturnih znamenitosti. Ko boste v osrednjem delu Ljubnega, boste morali biti vztrajni, kajti kažipote boste našli samo pri vstopu v kraj in središču, potem pa ne več, zato zlepa ne boste prišli do stavb, ki jih iščete. Turistično-informacijski center je sicer v občinski zgradbi. A vztrajnost se splača, ljudje so prijazni in Ljubno je lepo. Te dni še urejajo središče, od koder vodi cesta za Rastke, zato je promet nekoliko oviran, a ne preveč.
Ljubno je najbolj znano po splavarstvu, saj so od tod na splavih vozili les vse do Beograda in še dlje v Romunijo. Na nekdanje čase spominja vsakoletni Flosarski bal, ki vztraja vse od leta 1961. V središču kraja, tik ob župnijski cerkvi, stoji muzej, v katerem je urejena flosarska zbirka, ki prikazuje življenje flosarjev oziroma splavarjev skozi poltisočletno zgodovino.
Ljubenske butare
Župnijska cerkev sv. Elizabete je gotska stavba, ki je v požaru leta 1798 izgubila gotske značilnosti; ostali so le zunanji oporniki in nekatere freske na zunanjih stenah.
Tik pred Ljubnim je Radmirje, kamor lahko pridemo iz Celja ali Ljubljane prek Kamnika in Gornjega Gradu. Tu stoji na vzpetini nad krajem znamenita cerkev sv. Frančiška. Prvotno cerkev sv. Barbare so zgradili konec 15. stoletja. Ko so okoli leta 1715 začeli častiti sv. Frančiška in so v zgradbi postavili njegovo podobo, je kraj obiskalo veliko več romarjev, zato so potrebovali prostornejšo cerkev. Sezidali so jo med letoma 1721 in 1725. V romarski baročni zgradbi ima izjemen pomen radmirska zakladnica, v kateri so zbirali darila z avstrijskega, poljskega, francoskega in neapeljskega dvora. Od ohranjenih dragocenosti ne boste videli nič, na ogled so le baročni mašni plašči, ki so jih darovale cesarica Marija Terezija (1750), poljska kraljica Marija Jožefa (1753) in mati francoskega kralja Ludvika XVI. (1763).
Nadaljujmo sprehod po Ljubnem. Nedaleč od občinske stavbe je hiša Foršt 51. Zgradba, ki ji po domače pravijo Pri Fašunu, je z gospodarskim poslopjem primer enovitega stegnjenega doma. Domačija s skromno zasnovo in dvoriščem prikazuje dom malega kmeta, »vlcerja« oziroma gozdnega delavca in flosarja. V tem delu kraja boste videli veliko lepih starih hiš, mnogo je tudi obnovljenih, vmes so pekarna, trgovina, banka, tudi kakšna gostilna, kjer še lahko pojeste pošteno pečenko in okusite pristni savinjski želodec, ki morda koga spominja na neoprane nogavice. Ob sotočju Ljubnice in Savinje so postavili leseno konstrukcijo, ki prikazuje splavarja na splavu. Če bo flosarska zbirka ob vašem obisku zaprta, vam bosta prav onadva vsaj malo pričarala splavarstvo. Ljubitelji narave si boste lahko ogledali gozdno učno pot, zahtevnejši pa se boste odpravili v gozdove in okoliške kraje ter si ogledali Savinjo bolj od blizu ter Sušnikov in Visočnikov javor, Ermenčevo tiso in Kolenčevo lipo. Na Ljubnem je tudi smučarska skakalnica, na svoj račun bodo prišli ljubitelji ribolova. V sklopu prireditev, kot sta flosarski bal in smučarski skoki, je tudi cvetna nedelja, kjer lahko občudujete posebnost Ljubnega – ljubenske butare, ki jim rečejo potice. Več na www.ljubno.si.
