LJUBLJANA – Ko berete te vrstice, se bo junak zgodbe Bojan Gros prebudil. Pomel si bo oči in pretegnil noge. Pri mečih ga resda malce zateguje, a občutki so izjemni. V čast NK Maribor je prehodil 85 kilometrov. Na današnjo tekmo, ko se bodo vijoličasti prvič po 15 letih spet predstavili v ligi prvakov, se je odpravil peš. Iz rodne Mislinje do totega Maribora.
Obljuba dela dolg
»Imel sem obilo podpore svojih prijateljev na facebooku, ki so mi vseskozi stali ob strani,« je Bojan ponosen na vsak glas in apel, ki so mu ga namenili, ko jo je prek Koroške mahal na Štajersko. Da je moral vzeti pot pod noge, si je Bojan kriv sam oziroma njegov dolgi jezik. Ko je Damjan Bohar v prvi tekmi tretjega predkroga lige prvakov v Ljudskem vrtu v 94. minuti potopil izraelski Maccabi, se je Bojan zaobljubil, da gre na prvo evropsko domačo tekmo peš. Če seveda Mariborčani sploh pridejo v Evropo. »Pa naj bo to liga Evropa ali pa liga prvakov,« je še pribil. Rečeno – storjeno. Vijolice si niso le zagotovile evropske jeseni, ampak so del elite, ki brca v ligi prvakov. Ko se je to zgodilo, Bojanovi prijatelji niso pozabili njegove zaobljube. »Da ne boš pozabil, kar si obljubil,« je bilo prebrati v številnih kratkih sporočilih, ki so deževale v njegov nabiralnik. Križem nog ni sedel, lotil se je treninga. Zadnje dneve je nekaj več hodil in kolesaril, vmes si je ogledal tudi traso. »Prek Velenja in Slovenj Gradca sem jo mahnil,« pripoveduje. Sprva je šlo po kolesarski poti, od Dravograda naprej pa je hodil ob železniški progi. Ob prometni cesti bi bilo prenevarno.
Vijolična je zakon
Na pot se je odpravil v trdi temi, dve zjutraj je odbilo. Toplo se je oblekel, septembrska jutra v Mislinji so hladna, na glavo si je poveznil lučko, ki mu je kazala pot. »Večina oblačil je v vijolični mariborski barvi,« se pohvali. Tudi na hrano in pijačo ni pozabil, par sendvičev in vode si je pripravil, da mu ne bi preveč krulilo po želodcu. Med potjo si je krajšal čas s poslušanjem radia, na pametni telefon si je naložil tudi nekaj glasbe. »Vsaj deset pesmi je takih, ki jih vrtijo na tekmah NK Maribora, tudi himna, se razume,« razkrije svoj glasbeni okus. Za pestrost okusov bo skrbel tudi rock, ki je Bojanu ljub. »Med potjo sem objavljal fotografije na facebooku, poklicali so me tudi številni prijatelji, ki so mi dali novih moči in spodbude za nov korak bližje Mariboru.« Vesel je, ker si bo danes lahko ogledal tekmo, do dragocene vstopnice za nocojšnji obračun Maribora in Sportinga je prišel tik pred zdajci. Prijatelj jo je kupil, v nedeljo pa jo je imel v rokah, ponosen in odločen, da še z večjo vnemo prehodi pot Mariborčanom v čast. »Danes pričakujem prvo evropsko zmago. Jaz sem že zmagal s hojo. Če to uspe še vijolicam, potem bo to popoln dan,« ne skriva ambicij.
Dva dni dopusta
Vijolična kri mu teče v žilah od mladih nog. Devetindvajsetletni Mislinjčan pet let ni zamudil nobene evropske tekme v Ljudskem vrtu, kjer domujejo Zahovićevi, ogleda si tudi tretjino tekem v domačem prvenstvu. Za vijoličaste je navijal tudi v Sarajevu in Plznu. »Vse igralce in strokovni štab NK Maribor cenim in spoštujem, krasni so, veliko uspehov jim še želim,« pove ob koncu vzdrževalec električnih naprav. Danes in včeraj pa si je privoščil dva dni dopusta. Šefi v službi so bili razumevajoči. »Tako ali tako dam tri četrt dopusta za nogomet,« v smehu doda športni navdušenec, ki pozorno spremlja tudi rokometaše Slovenj Gradca.
