Na Kureščku samo pozitivne energije

KUREŠČEK – Prvo svetišče, posvečeno Mariji, je na tem hribu stalo že v 15. stoletju. Na dveh napisnih tablah pod cerkvijo lahko preberemo, da so v obdobju turških vdorov v naše kraje na tem hribu kurili kresove in tako opozarjali na turško nevarnost. Cerkev je bila tudi zavetišče pred napadalci.

Preprosta Marijina cerkvica je zaslovela zaradi posebne vrste češčenja Matere božje. Legende, ki jih je ohranil Valvazor v Slavi vojvodine Kranjske (1689), pozneje pa so bile upodobljene na freskah v cerkvi, govorijo, da je Marija na Kureščku še posebej priprošnjica za mir v družinah in skupnostih. Ljudska vernost jo je zato poimenovala Kraljica miru.

Niso je smeli popraviti

Kmalu je postala znana božja pot. V stoletjih so jo večkrat pozidali in povečali. Zdajšnjo cerkev na Kureščku so zgradili v 18. stoletju, ko je imela tu sedež za vso kranjsko deželo bratovščina Marije, Kraljice miru. Člani so bili preprosti in tudi bogati ljudje od vsepovsod.

Zaradi velikih množic, ki so prihajale na shode, so zunaj cerkve, za prezbiterijem, postavili odprto lopo in oltar. Za oskrbo romarjev je bil nastavljen poseben duhovnik, ki je stanoval v hiši pod cerkvijo. Po smrti zadnjega so leta 1936 prevzeli skrb za cerkev salezijanci z Rakovnika.

Cerkev na Kureščku je začela razpadati šele v desetletjih po vojni. Septembra 1944 je granata iz nemškega topa poškodovala streho. Kljub poznejšim prizadevanjem župnika Ronka iz Roba je po vojni niso smeli popraviti. Plemenito baročno stavbo so načeli in uničili zime ter viharji. Cerkvene klopi so porabili za kurjenje prvomajskih kresov. Leta 1950 so iz razdejane cerkve rešili samo oropan in oskrunjen kip Kraljice miru. Najdlje je vztrajal zvonik, ki je leta 1970 zagorel s prvomajskim kresom. Tako so obiskovalci še pred četrt stoletja na Kureščku našli le golo zidovje in kupe kamenja. Zdelo se je, da je Marija dokončno pregnana s Kureščka. Le ruševine njenega svetišča so nemo pričale, da je bil tu nekoč kraj molitve. Spomin na Marijo je ostal le še v srcih vedno redkejših starejših vernikov.

Toda Marija se je tja vrnila. Konec leta 1989 so se v zvezi s Kureščkom začele dogajati izjemne stvari. Globoko veren mož, pozneje duhovnik, je med molitvijo začel prejemati posebna sporočila. Trdno je bil prepričan, da so prihajala od Marije.

Častilci Kraljice miru so sami začeli zbirati darove za obnovitev svetišča. Marca 1991 se je delo pri obnovi cerkve začelo. Kljub gospodarski stiski je Marija našla velikodušna srca, ki so bila pripravljena sodelovati pri tem delu. Avgusta 1992 so bila glavna dela končana. V nedeljo, 30. avgusta 1992, je tisočglava množica romarjev z ljubljanskim nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem na čelu v slovesni procesiji pospremila Marijin kip v obnovljeno in blagoslovljeno svetišče.

Novi zvonovi

Zadnjo nedeljo avgusta 1993 je svetišče dobilo tri nove zvonove. Darovali so jih prijatelji Kraljice miru nemškega, slovenskega in hrvaškega rodu iz Švice. Leta 1994 je cerkev dobila svetila in sliki za stranske oltarje, delo akademskega slikarja Lojzeta Čemažarja. Na eni je upodobljena ljubezen Jezusovega srca in mati z mrtvim otrokom. Leta 1995 so bile blagoslovljene nove orgle, ki jih je izdelala škofijska orglarska delavnica v Mariboru. Leta 2009 je bila zgrajena in blagoslovljena še Marijina hiša.

Cerkev je na hribčku v obliki prirezanega stožca. Od majhnega pokopališča z nekaj grobovi se dviga steza po križevem potu do zunanjega oltarja na prostem. Na vseh postajah križevega pota in zunanjega oltarja je pozitivna energija. Za sto odstotkov se poveča okoli cerkve, kjer so postavljene klopi za prijeten počitek. V notranjosti cerkve se energija še nekajkrat poveča.

Ni čudno, da energija na ljudi deluje zdravilno, kot pravijo radiestezisti, saj se na teh mestih marsikje sprostijo blokade, ki nastanejo zaradi stresa, za zdravje škodljivih energijskih šokov ali škodljivega sevanja. Po njihovem mnenju energija na tem mestu dobesedno vre v ta posvečeni prostor in se razliva po hribčku navzdol. Zanimivo je, da v okolici cerkve niso zaznali nikakršnega škodljivega sevanja.

Na spletni strani društva radiestezistov lahko preberemo: »Na močnih energetskih pretokih – zmajevih črtah, so postavljene cerkve božjih poti. Zakaj? Zaradi močnih zemeljskih energijskih vrelcev, povezanih s kozmično energijo, na zmajevih črtah, se ustvari močan energijski pretok na določenem mestu, kar so graditelji s pridom uporabljali pri gradnji svetišč. Zelo pomembna je tu kakovost božjih energij Kristusa in Marije kot plemenite energije ljubezni. Energije na Kureščku delujejo zelo pozitivno na srčno čakro; občutek ljubezni nas pomirja, osrečuje in zdravi.«