Na krožniku je smrtno strupena

»Ribo napihovalko smo čakali približno deset let. Zdaj je tu, njen prihod pa je nedvomno povezan s temperaturo morja,« je v piranskem akvariju ob nenavadni ribi povedal dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. S sodelavcem dr. Borutom Mavričem, prav tako raziskovalcem tujerodnih morskih vrst na tej postaji, sta se takoj odzvala na klic oskrbnika piranskega akvarija Valterja Žiže, ki mu je piranski ribič Stelio Bonifacio v četrtek prinesel ribo iz zadnje čase po Jadranu zloglasne skupine napihovalk. V mrežo jo je ujel bolj daleč na morju, nekje na meji z Italijo.

Napihovalka ni 
tujerodna vrsta

To je vrsta ribe, o kateri smo lahko v slovenskih medijih zadnja leta prebrali bolj ali manj senzacionalno obarvane povzetke novic s Hrvaškega. So namreč smrtno nevarne, vendar le, če jih uživamo, saj lahko njihov strup paralizira človekove dihalne organe in povzroči takojšnjo smrt.

Napihovalka, ki jo je ujel piranski ribič, spada v vrsto Sphoeroides pachygaster. »V Jadranu so jo že pred več kot desetletjem odkrili na jugu, najbolj severno pa leta 2002 pri Puli. Ta primerek je najbolj severna najdba te vrste do sedaj. Morje se segreva, temperature so vse višje, gre proti severu in zdaj je tu. Ni pa tujerodna vrsta. Poznali so jo že Rimljani, saj je upodobljena na nekaterih mozaikih v rimskih vilah. Ker so jo upodobili na mozaikih tudi v severnojadranskem okolju, je mogoče, da je tu že živela in se zdaj spet vrača. Očitno se pojavlja v ciklusih,« pojasnjuje Lipej.

Takojšnja smrt

Riba sama ni nevarna, ima pa strupene žleze, jetra in vse notranje organe. Ti vsebujejo tetrodotoksin, ki je najmočnejši do sedaj znan ribji strup. Je živčni strup s hitrim učinkovanjem, za katerega še ni protistrupa. Tistim, ki jo pojedo, paralizira dihalne organe in povzroči takojšnjo smrt. »Kljub temu so te ribe kot hrana zelo priljubljene na Japonskem, kjer veljajo za izjemno iskano in zelo drago specialiteto. Jed se imenuje fugu, zaradi kakšne napake pri pripravi pa se včasih pojavi zastrupitev,« je povedal Žiža. Strupu se lahko izognejo le z nadvse pazljivim načinom priprave, ki ga obvladajo redki japonski kuharji. »Vedno poudarjam, da ne jejmo vsega, kar plava v morju, še posebno ne tistega, česar ne poznamo,« poudarja Lipej.

O tej vrsti, ki so jo ujeli v Piranu, je Mavrič povedal, da zraste do 40 centimetrov, večinoma pa meri okoli 26. Piranski so izmerili 36 centimetrov. In od kod je prišla? »Naša prva napihovalka spada v najbolj navadno vrsto napihovalk, ki je bila vedno v Sredozemlju, še posebno na južnih obalah, na primer ob Maroku in Alžiriji. »Pomembno je, da to ni tujerodna vrsta, teh pa je v severnem delu Tržaškega zaliva več. Pri nas smo opazili 16 vrst, je pa znano, da se takšna v novem okolju lažje uveljavi, če je morje opustošeno. Pri nas očitno še ni, saj bi bilo sicer več tujerodnih vrst,« ugotavlja Mavrič.