Najprej so odšli v Edinburg, nato v Prago, 1836 pa so se na povabilo grofov Coroninijev naselili v njihovi palači v Gorici, kjer je 79-letni Karel X. le 17 dni po prihodu umrl za kolero. Ko je umiral, je skozi okno svoje sobe gledal na Kostanjevico in si zaželel, da bi ga pokopali v tej frančiškanski samostanski cerkvi. To se je 11. novembra tudi zgodilo. V naslednjih 50 letih so tu pokopali še pet članov te vladarske družine, tako da je Kostanjevica zaradi grobnice Burbonov postala Mali St. Denis, saj vsi francoski kralji, razen treh, počivajo v baziliki St. Denis severno od Pariza. Poleg tega je Karel X. edini francoski kralj, pokopan zunaj Francije, in edini kralj, pokopan v Sloveniji.
V župnijski cerkvi Gospodovega oznanjenja Mariji na 143 metrov visokem griču na jugozahodnem robu Nove Gorice, tik ob slovensko-italijanski meji, so 1844 pokopali Karlovega najstarejšega sina Ludvika XIX. (ta je bil pred odhodom v pregnanstvo naslovni kralj le dvajset minut, kar je najkrajša doba vladanja kakšnega kralja v znani zgodovini). Leta 1851 so pokopali njegovo ženo Marijo Terezijo Charlotto, po materi vnukinjo avstrijske cesarice Marije Terezije, 1864 Luizo Marijo Terezijo, vnukinjo Karla X., 1883 njenega brata in zadnjega prestolonaslednika veje francoskih Burbonov Henrika V. ter 1886 njegovo ženo Marijo Terezijo Beatriko Gaetano, ki je po moževem naročilu pod prezbiterijem uredila kripto, kakršno poznamo danes.
Srce v stekleni žari
»Vhod v grobnico je pod vhodom v cerkev in se nadaljuje skozi ozek hodnik, ki poteka po sredini cerkvene ladje pod nagrobnimi ploščami iz obdobja karmeličanov, varuhov cerkve in samostana do leta 1785. V grobnici je poleg pet kamnitih sarkofagov še bronasta krsta, v kateri so Luizo Marijo Terezijo pripeljali iz Benetk. Sarkofage je iz nabrežinskega marmorja izklesal goriški kamnosek Anton Ušaj. Vanje so položili svinčene krste, v katerih so balzamirana trupla pokojnih Burbonov. Vsak od njih tehta tri tone, v kamnitih podstavkih pa je tudi prgišče francoske zemlje. Stojijo na izklesanih levjih šapah, ki simbolizirajo moč, medtem ko so na robovih pokrovov stilizirani cvetovi lilij, ki izvirajo iz grba Burbonov. Ker so Karla X. pokopali po habsburških običajih, je v njegovem sarkofagu poleg posmrtnih ostankov tudi posebna steklena žara z njegovim srcem. Na sarkofag Henrika V., zadnjega člana njihove družine, ki bi zasedel francoski kraljevski prestol, so pod steklen pokrov položili simbolično pozlačeno krono. Izginila je med prvo svetovno vojno, ko so na Kostanjevico prišli italijanski vojaki. V niši pred grobnico je pokopan tudi dvorni minister Karla X. Luis Jean Casimir, ki ga je spremljal v pregnanstvo,« nam je pojasnila vodnica in knjižničarka v samostanski knjižnici patra Stanislava Škrabca Mirjam Brecelj.
Izropana, zazidana
Med prvo svetovno vojno sta bila cerkev in samostan porušena, po šesti soški bitki pa so Kostanjevico zasedli italijanski vojaki, jo izropali in grobnico zazidali. Novembra 1917 sta porušeno Gorico obiskala cesar Karel I. in njegova žena Zitta, vnukinja Luize Marije Terezije. »Ko sta videla razmere na Kostanjevici, je cesarica Zitta poskrbela, da so posmrtne ostanke Burbonov skupaj s sarkofagi dvignili iz kripte in jih prepeljali v grobnico karmeličanskega samostana v Döblingu na Dunaju,« je v knjižici, izdani 2011, ob 200-letnici prihoda frančiškanov na Kostanjevico, zapisal pater David Šrumpf. »Ko so po vojni cerkev obnovili, so frančiškani in civilna oblast zahtevali, da posmrtne ostanke vrnejo na Kostanjevico, ki so si jo Burboni sami izbrali za kraj večnega počitka. Avstrijska vlada je v to privolila šele 1932, ko so 1. oktobra sarkofage po železnici pripeljali na današnjo novogoriško železniško postajo in od tam z vozovi na Kostanjevico. Skozi odprtino v tlaku prezbiterija so jih spustili v kripto, v njej pozidali strop in v tlak položili preprosto ploščo iz črnega marmorja, na kateri je napis – Reqvies Borbonvm.«
Odtlej za grobnico skrbijo frančiškani iz kostanjeviškega samostana, pri čemer jim zadnja leta pomaga Mestna občina Nova Gorica.
