Na Jezerskem utegne voda odnesti nekaj hiš

ZGORNJE JEZERSKO – Prijetno spomladansko sonce, ki je na začetku tedna objelo tudi Gorenjsko, je znalo prišleka iz doline zaslepiti tako močno, da na Jezerskem sprva ni videl globokih posledic, ki jih je narava tukaj pustila pred pol leta. So nam pa izmenjujoči se odseki obnovljenega in s temnejšimi zaplatami zakrpanega asfalta ter številni cestni delavci brez besed dali vedeti, da je treba tu prevozne poti zaradi vremenskih neprilik bržkone obnavljati češče kot na ravnini. Cestnih delavcev pa je bilo na poti, ki se vzpenja do ene – vsaj po številu prebivalcev – najmanjših slovenskih občin, več kot na marsikaterem, precej gosteje naseljenem območju.

Igralka je tiho

Na posledice zadnjega neurja, ki je Jezersko zajelo pred pol leta, je v eni od zadnjih številk poltednika Gorenjski glas javno opozorila Stannia Boninsegna, članica igralskega ansambla MGL. V pismu bralcev opisuje ogroženost svoje nepremičnine, ki je na Zgornjem Jezerskem postavljena tik ob potočku. Igralko, ki jo je v tej sezoni videti v treh predstavah MGL in je za svoje delo doslej že dvakrat prejela Severjevo nagrado, leta 1976 pa tudi diplomo Borštnikovega srečanja, smo želeli povprašati o težavah, ki jih ima na Jezerskem. Toda: »Pisma nisem poslala vam, temveč sem dopis, ki sem ga že posredovala pristojnim institucijam, poslala še na Gorenjski glas, ker so v tem časopisu pred letom in pol objavili novico o uspešni sanaciji jezu na Ankovem potoku. Zaradi slabih izkušenj s Slovenskimi novicami vam ne bom dala nikakršnih izjav, saj iz obnove jezu ne želim delati afere. Ne dovolim vam niti, da bi objavili moje pismo.«

So nam pa na Agenciji RS za okolje pojasnili, da je pred poldrugim letom zaključena sanacija ustavitvenega praga tik ob objektu, ki je zdaj spremenjen v počitniško hišico, nekdaj pa je tu deloval mlin, stala skoraj 21.000 evrov. »Sanacija jezu je bila strokovno in tehnično načrtovana ter izvedena ustrezno in skladno z usmeritvami urejanja voda,« so pojasnili na republiški agenciji in dodali, da lastnica počitniškega objekta »ni dopustila izvedbe močnejših krilnih zaključkov, kar pa stabilnostno ne ogroža izvedenih sanacijskih del niti objekta ob vodotoku«. Hkrati so nam z agencije poslali še čisto sveže fotografije jezu na Ankovem potoku in zraven pripis: »Saniran odsek struge skupaj z ustalitvenim pragom ne kaže znakov pomanjkljivosti in poškodb.«

Divjanje narave se ne da opisati

Toda poglavje o spodjedeni brežini na Ankovem potoku je pravzaprav le del obsežne zgodbe. Uvod vanjo je napisalo močno deževje, ki je v tej, nekoliko odročni gorenjski občini na meji z Avstrijo novembra lani pustilo globoke sledi. Kot vedo povedati dobro obveščeni domačini, je tistega jesenskega dne na Jezerskem bojda padlo kar 300 litrov na kvadratni meter. »Ko začne tukaj grmeti in narava pokaže svojo moč, se to divjanje niti ne da opisati z besedami. Kdor živi v Ljubljani, Kranju ali drugod, si, dokler tega ne doživi na lastni koži, sploh ne zna predstavljati, kakšno podobo vidimo tukaj vsakič, ko se nebo zaroti,« so nam o velikem deževju povedali Jezerjani.

Po neurju, ki je na Jezerskem divjalo novembra, so na občini opravili popis vseh tegob, ki so jih za seboj pustile obilne padavine, in obsežno listo dostavili agenciji za okolje. »Pri nas bi bilo treba sanirati približno polovico vodotokov, prav tako je ogroženih nekaj stavb. Voda, ki je novembra drla, je ranila številne brežine, med drugim je bilo poškodovano območje ob jezu, ki je bil predlani obnovljen na Ankovem potoku. Tudi to, poškodovano brežino tik ob igralkini hiši, smo zajeli v popis. Vsekakor upam, da se bo kmalu našel denar za obnovo. Predvsem pa je treba čim prej urediti vsaj tiste hudournike, ki resno ogrožajo hiše v naši občini. In takih primerov ni malo,« je na nujnost čim hitrejšega odpravljanja posledic padavin, ki so tod divjale pred pol leta, opozoril župan Jezerskega Jure Markič.