MÜNCHEN – »Zadolženost naše države je nižja od evropskega povprečja, tudi bančni sistem je manjši od povprečja v EU. Glede teh parametrov nas ni mogoče primerjati z Grčijo, Ciprom ali Italijo,« je za sobotno izdajo nemškega dnevnika Süddeutsche Zeitung dejala premierka Alenka Bratušek. Kot prvi uspeh (zadnje) privatizacije izpostavlja prodajo Heliosa.
Bratuškova raje po varnem
Kot v uvodu prispevka o predsednici slovenske vlade ugotavlja novinarka Catrin Kahlweit, je Bratuškova previdna, celo preveč previdna. Če ne bi bilo nevljudno, na nekatera vprašanja sploh ne bi odgovorila, ne bi povedala ničesar o igrah moči v lastni stranki in o tem, ali se ji maje stolček, piše v nemškem dnevniku. Kot navaja novinarka, bi slovenska premierka »najraje govorila o številkah, o bankah in proračunih, v tem se počuti varno«.
Glede imenovanja na položaj Bratuškova zanika, da je bila v krizi potisnjena v ospredje, ko so se drugi raje zadrževali v ozadju, in precej neposredno pove: »Ponosna sem, da sem prva ženska v naši državi, ki ji je uspelo. Pomembno je, da več žensk vstopi v politiko, ker imajo drugačen odnos do političnih zadev.«
Gospodarski položaj danes je boljši, kot je bil pod Janšo
Vladi pod njenim vodstvom je za zdaj uspelo, da se je izognila evropskemu mehanizmu za stabilnost, piše časnik. »Polovica proračuna se porabi za financiranje dolgov,« pa nemški dnevnik ob tem navaja glavnega ekonomista na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj Boštjana Vasleta, ki pravi, da je čas kompromisov mimo. Na navedbo besed bivšega predsednika vlade Janeza Janše, naj se država končno že odloči za mednarodno pomoč, Bratuškova hladno odgovarja: »Gospod Janša je imel možnost, da bi javnosti razložil, zakaj tega takrat ni storil, čeprav je bil gospodarski položaj slabši kakor danes.«
»Ne potrebujemo nikogar od zunaj, ki nam bo govoril, kako naj ravnamo. Morda v preteklosti nismo dosegli soglasja, a sem prepričana, da bomo to v prihodnosti zmogli. Če že nam ljudje v Sloveniji ne verjamejo in zaupajo, zakaj bi verjeli nekomu od zunaj, ki nam bo rekel, kaj moramo storiti, ne pa tega, kaj lahko storimo?« premierka izraža pomisleke.
Politična stabilnost
Kot navaja dnevnik, se postavlja vprašanje, kako realna je ocena političarke, da se bo lahko s svojimi reformami in kompromisnimi predlogi trajno uveljavila pri sindikatih in opozicijskih strankah ter se zoperstavila starim elitam in novim sovražnikom. Še pred nekaj dnevi je bil s trikom preprečen razpad vlade in s tem tudi konec njenega mandata: kongres stranke Pozitivne Slovenije (PS), na katerem se je želel pomeriti bivši šef stranke, župan Ljubljane, Zoran Janković, je bil po hitrem postopku prestavljen na naslednje leto, navaja nemški dnevnik. Ena od mnogih nenehnih vojn v mali državi, bi si verjetno mislili – a od izida takih bitk je tudi odvisno, ali bo moral evropski davkoplačevalec priskočiti Sloveniji na pomoč z denarjem. Kajti če bi ta vlada padla, bi se po kratkem času ponovno izjalovil poskus, da bi s politično stabilnostjo dosegli tudi gospodarsko stabilnost, na posledice bojev znotraj slovenskega političnega prostora opozarja nemška novinarka.
Leto časa za premislek
V pogovoru se Bratuškova dotakne tudi vprašanja reforme trga dela in pokojninske reforme, ki sta že sprejeti, pri čemer nemški dnevnik dodaja, da kot vedno v Sloveniji z velikim popuščanjem sindikatom. »Že mogoče, da reformi nista bili dovolj radikalni, vendar smo se odločili, da si vzamemo leto dni časa, da bomo lahko presodili učinke teh reform. S tem je soglašala tudi Evropska komisija,« odgovarja slovenska premierka.
Naslednja je na vrsti zakasnela privatizacija državnih podjetij. »S privatizacijami imamo slabe izkušnje. To je vzrok za veliko nezaupanje prebivalstva,« razlaga premierka in kot prvi doseženi uspeh izpostavlja prodajo Heliosa v Avstrijo.
Ob koncu pogovora novinarka ugotavlja, da Bratuškova v javnosti ne kaže izrazitih čustev. Ali sanja ponoči o svojih kritikih in nasprotnikih? »Ne,« zavzdihne slovenska premierka in dodaja, da je prejšnjo noč sanjala o davku na nepremičnine.
