KAKO NAPREJ?

Na Hrvaško naj pritisne EU

Objavljeno 04. julij 2017 14.46 | Posodobljeno 04. julij 2017 14.48 | Piše: Aleksander Brudar

Slovenija še vedno ne meji na mednarodne vode.

Piranski zaliv iz zraka. Foto: Jure Eržen

LJUBLJANA, ZAGREB – Je Slovenija v arbitraži res zmagovalka? S salomonsko rešitvijo 26 let trajajočega mejnega spora s Hrvaško, kot odločitev mednarodnega arbitražnega sodišča v Haagu že ocenjujejo na obeh straneh meja, smo dobili večino Piranskega zaliva, a tistega, kar smo si ves čas želeli, menda nikakor ne. Kot opozarja profesorica za evropsko pravo na dunajski univerzi Verica Trstenjak, nismo dobili teritorialnega stika z odprtim morjem. Upa, da bo EU pomagala pri pritisku na Hrvaško pri izvršitvi odločbe.

 

Z odprtim morjem bomo povezani z območjem, ki bo hrvaško z omejitvami.

Slovenija še vedno okupator

Naši južni sosedi, kot lahko poslušamo že vse od julija 2015, ko so v javnost prišli posnetki pogovorov med slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in slovensko agentko na sodišču Simono Drenik, še naprej vztrajajo, da sodba za njih ne obstaja in da smo za to krivi Slovenci. Nekdanji hrvaški premier Zoran Milanović ni mogel niti mimo Josipa Broza - Tita, dolgoletnega predsednika SFRJ, češ, če ne bi bilo njega in njegove vojske, se danes o arbitraži sploh ne bi pogovarjali. Hrvati se medtem tolčejo po prsih, da jim za hrbtom menda stojijo ZDA, čeprav se je, kot opozarjajo v Večernjem listu, zdaj odprla pandorina skrinjica oziroma bo odločitev sodišča vplivala na nerešena mejna vprašanja Hrvaške z drugimi državami v regiji. Komentator Jutarnjega lista Inoslav Bešker pa ocenjuje, da se s Slovenijo ne da dogovarjati, če ima ta vsaj centimeter prostora za izsiljevanje (vstop Hrvaške v EU). Tokrat naj bi bil na vrsti schengen. »Ni si Miličinski izmislil Butalcev in Tepanjčanov (oboji so si bili ves čas v laseh in si merili svojo pamet, op. a.),« je menil. Zvonimir Despot iz Večernjega lista pa je zapisal, da je z razsodbo potrjeno, da je Slovenija leta 1991 okupirala hrvaško ozemlje na Trdinovem vrhu oziroma Sveti Geri in da je, glede na tamkajšnjo prisotnost naših vojakov, Slovenija še vedno okupator.

Hrvaški veliki met

No, večina naših politikov vztraja, da je treba odločitev sodišča, kakršna koli že je, spoštovati. Nad njo so razočarani tako v NSi kot v SDS. V SDS ocenjujejo, da smo v primerjavi s 25. junijem 1991 izgubili del Piranskega zaliva ter tudi stik z odprtim morjem. Slovenija na morju meji na Italijo in Hrvaško, ne na mednarodne vode, kdor trdi drugače, namerno zavaja, pravi prvak SDS Janez Janša. Glede pozivov k enotnosti politike je dejal, da bo Slovenija enotna, če bomo priznali stanje, kakršno je, in ne bomo lagali sami sebi. Da je dejansko Hrvaški tokrat uspel veliki met, so prepričani v Slovenski nacionalni stranki, saj je dobila 4000 kvadratnih kilometrov teritorija, ki ni bil nikoli del kake hrvaške države: »A izkušnja s prijatelji onkraj Rečine, Kolpe, Sotle in Drave uči, da zelo verjetno niti s tem epohalnim (civilizacijskim?) dosežkom ne bodo zadovoljni!«

Kaj je naše in kaj ne

Dobili smo tri četrtine Piranskega zaliva in stik z odprtim morjem s posebnim režimom, na območju Snežnika Tomšičeve parcele, vas Drage v Beli krajini ter na območju Mure zaselek Mirišče blizu Hotize. Del Slovenije pa ne bodo več zaselki Škodelini, Mlini - Škrilje in Bužini, vojašnica na Trdinovem vrhu ter del občine Razkrižje (35 tamkajšnjih občanov).

 

Deli s prijatelji