Na gnoj 70 ton paradižnika!

NOVO MESTO – Najbolj vroč julij vseh časov s štirimi uničujočimi vročinskimi valovi je močno prizadel letino. Pridelovalci sadja in zelenjave so doživeli silovit padec odkupnih cen, kar pripisujejo ustvarjenim presežkom zaradi zapore izvoza v Rusijo. Kot nam je povedal direktor Kmetijske zadruge Krka Jure Vončina, so pred tedni na sektorju zelenjave močno občutili ruski embargo.

»V boj s prenizkimi cenami smo se morali spustiti sami in do zdaj smo od kmetov odkupili vse pridelane količine razen od 50 do 70 ton paradižnika, ki smo ga zaradi prezrelosti morali zavreči,« poudarja Vončina in dodaja, da so v začetku julija zelo težko prodajali bučke in kumare, v začetku avgusta pa že omenjeni paradižnik.

Razmere so se v zadnjih dneh malce umirile, slovenski pridelovalci lahko prodajo, kar požanjejo. A s pripombo: »Če želimo prodati zelenjavo, moramo cene nižati prek razumnih meja,« opozarja Vončina.

2000 evrov izgube na hektar

Kot so nam sporočili iz KZ Krka, so cene zelenjave glede na lani močno upadle, stiska je velika: »Zagotovo bo marsikateri pridelovalec opustil proizvodnjo vrtnin, saj ne pokriva niti lastne cene proizvodnje,« opozarja Vončina.

Povprečna odkupna cena paprike babure je bila julija lani 92 centov, letos je 70. Kumare so kmetje lani prodali po 51 centov, letos so bili veseli, če so za kilogram svežih, skalibriranih in zapakiranih dobili 35 centov. Za bučke letos iztržijo morda 40 centov, lani z lahkoto čez 50.

Najhuje je pri krompirju, za katerega kmetje iztržijo sramotnih 15 centov, in že omenjenem paradižniku, za katerega trgovci ponujajo 30 centov.

»Trenutno se krompir ne bi smel tržiti pod 25 centov za kilogram, paradižnik pa bi pri ceni 70 centov še omogočal pokrivanje stroška proizvodnje, pri ceni 30 centov ali manj pa je pridelovalec obsojen na propad.«

Tako nam je Andrej Turk z Broda v Podbočju pred dnevi priznal, da krompir pobirajo le zato, da jih ne bi obsodili, kako ravnajo s hrano, kar se je kmetom pred leti že zgodilo, sicer pa z omenjeno ceno pridelajo 2000 evrov izgube na hektar. Paradižnika pa se za 30 centov niti ne izplača pobirati.

Združevanje edina priložnost

Seveda sta združevanje pridelovalcev v sektorju in skupna strategija pridelave in prodaje tako rekoč edina priložnost za nas. »A to, da je država sprejela pravilnik za registracijo Organizacije pridelovalcev (OP), še ni rešitev, ki bi pomenila dolgoročno vzdržnost, temveč v tem trenutku povzroča samo administrativno organizacijo in s tem oviro v poslovanju,« meni Vončina.

Kako počasi se naša država odziva na dogajanje, morda kaže primer EU-uredbe, ki nadaljuje ukrepe za začasno preprečevanje krize na sektorju sadje in zelenjave.

Evropska uredba je začela veljati 6. avgusta, naša država pa po besedah Vončine še ni sprejela nacionalne uredbe, ki pomeni pravilno izvajanje EU-uredbe. In dodal, da je šel predlog šele na medresorsko usklajevanje. Pri čemer pa je zanimivo, da zelenjadarjev po besedah Vončine na usklajevalni sestanek na kmetijskem ministrstvu sploh niso povabili.

»Tako so opredelili možnost razdeljevanja presežkov humanitarnim organizacijam ali odvoz v predelavo. Sami pa želimo tudi možnost zelenega obiranja ali odvoz na deponije. In drugič, želimo, da bi uredba veljala za nazaj. Čez nekaj tednov, ko bo sprejeta, pridelovalci in zadruge ne bomo imeli nobenih presežkov več, krizo smo imeli prvi teden avgusta, takrat smo zavrgli velike količine,« še pove Vončina.