NEVERJETNO

Na glave jim padata golobji drek in perje

Objavljeno 17. julij 2013 09.44 | Posodobljeno 17. julij 2013 09.45 | Piše: Mihael Korsika

Majda Petelin že leta krmi golobe, kar so ji že leta 2011 prepovedali.

Golobi na hiši ob Ižanski cesti. Foto: Dejan Javornik

LJUBLJANA – O navdušenju Slovencev nad sodišči in pravdami o lastništvu oslovske sence ni treba izgubljati besed oziroma črnila, saj levji delež prebivalcev na sončni strani Alp pozna sodne dvorane in postopke iz prve roke. Zato je toliko bolj presenetljiva zgodba iz prestolnice, kjer ljubezen upokojenke Majde Petelin do golobov že leta občutno niža življenjski standard sosedov, vendar se ti ne odločijo za sodno pot, saj se nočejo prepirati. Za Slovenijo takšna odločitev spada skoraj v kategorijo pravljic. Sosedje Petelinove, katere hiša spominja na ogromen golobnjak, pa živijo daleč stran od pravljice.

Golobnjak ali hiša?

Na Ižanski cesti, streljaj od središča prestolnice, živi upokojenka Petelinova, ki že več let vsak dan krmi golobe. Ti so dobrotnico seveda kmalu sprejeli in krmljenje vzeli tudi kot vabilo. Čez dan na stotine golobov zavzema streho, dvorišče in žice na njeni parceli. Iztrebke izločajo tudi pri sosedih, ki se zapirajo v domove, ob tem morajo redno odstranjevati kadavre. Po besedah sosedov jih Petelinova hrani vsak dan, redno, zjutraj in zvečer. »Vsak teden prinese po ene pet žakljev krmila. Imela sem 60 kur, pa nisem v pol leta toliko porabila kot ona. Mi smo vsi obupali, pravi, da niso njeni golobi, mi pa imamo vse strehe posrane, vse avtomobile, povsod je polno perja,« nam je povedala 78-letna soseda Tončka Čuden.


Z iztrebki se prenašajo bolezni

Golobji iztrebki, ki bi morda lahko ostali na kakšni vrtnini, lahko predstavljajo nevarnost za zdravje. »Lahko, če bi bil golob okužen s povzročiteljem bolezni, ki se izloča v iztrebkih – zato je treba solato pred zaužitjem dobro oprati,« je za Slovenske novice pojasnil dr. Dražen Stojanovič iz ljubljanskega zavoda za zdravstveno varstvo. Na vprašanje, ali je zdravje prebivalcev zaradi iztrebkov in golobjih kadavrov ogroženo, pa je Stojanovič odgovoril, da tega ne morejo vedeti, ker »ne vemo, ali so golobi bolni ali okuženi. Največji problem je ornitoza psitakoza,« je še dodal. To je kužna bolezen ptic, ki se prenaša na ljudi. Okužbo lahko povzroči vdihovanje delcev posušenih izločkov ptic.

 

»Najprej jih je bilo deset, pa potem dvajset, trideset, potem petdeset. Zdaj jih je tisoč. Včasih je bilo samo zjutraj, zdaj pa jih je ves dan polno. Pridejo se krmit v treh rundah,« je še povedala Tončka. Ob tem je nemudoma pristavila, da so vsi proti temu, vendar se nihče noče prepirati s Petelinovo.

Tončka je bila edina, ki se je bila pripravljena izpostavljati, medtem ko so se preostali sosedje zaradi dobrososedskih odnosov z nami pogovarjali anonimno. »To se dogaja že dolgo. Kar velik problem je, ker so iztrebki povsod, po oknih, policah, strehah, zelenjavi. Gredo po solati in vse poserjejo. Če perilo obesiš zunaj, ga je treba zaradi iztrebkov ponovno oprati. Zunaj nič ne obešamo, saj je takoj vse onesnaženo. To je grozno, to je obup za vse, ki živimo okoli. Perje je skozi v zraku pa na glavo nam serjejo, če smo dolgo zunaj,« nam je povedala ena izmed sosed. V okolici hiše po njenih besedah pogosto najdejo mrtve golobe, nekaj so jih našli na dvorišču, skoraj pred vhodnimi vrati. Tudi sami smo v jarku ob hiši takoj našli kadaver. V pogovor se je vključil njen mož, ki prav tako ni navdušen nad golobi, še manj pa nad njihovimi trupelci. »Ko se golob postara, se tukaj skrije in pogine,« pokaže mož in hudomušno pristavi, »ampak jaz sem žleht in to potem nesem k njej na parcelo.«

Odšli smo tudi do Petelinove, saj nas je zanimalo, kaj pravi na pritožbe sosedov. Ko smo prihajali do hiše, je vsepovsod okoli ležalo perje, ki nam je padalo na glavo skoraj tako, kot da bi snežilo, medtem ko se nekaj sto golobov na strehi ni dalo motiti.

»Kaj naj komentiram. Golobčki pridejo, golobčki grejo. Vsi jih preganjajo, pesek jedo, revčki. Ooooo, Marija pomagaj,« je za Slovenske novice povedala Petelinova. »Tudi pozimi jim ne dajo nobenega zrnčka,« je skoraj v solzah še povedala. Ljudje so po njenih besedah hudobni kot vedno. »Mi imamo srce za stvarstvo, pa ne samo za golobe, za vse. Golobje pridejo in gredo in nobenega ne ovirajo,« je prepričana Petelinova.

Inšpekcija hranjenje prepovedala

S to izjavo se prav gotovo ne strinjajo sosedje in tudi ne zdravstvena inšpekcija. Leta 2011 je namreč inšpektorat na podlagi mnenja za zdravstveno varstvo odredil prepoved krmljenja, kar pa Petelinove očitno ne gane. Kot so še zapisali na inšpektoratu, po letu 2011 niso prejeli nobene prijave glede golobov, vendar se zdaj obeta izredni nadzor. »Bomo pa na podlagi vaših vprašanj na lokaciji izvedli izredni nadzor, s katerim bomo preverili izvajanje že izdane odločbe oziroma postopali glede na ugotovljeno dejansko stanje,« so nam sporočili z inšpektorata. O njihovih ugotovitvah bomo poročali v prihodnjih dneh. 

Deli s prijatelji