Skoraj dvotedenska prireditev 57. Flosarski bal na Ljubnem se je iztekla z izjemnim etnoprogramom. Najbolj so prevzele prireditve spravilo lesa po riži (leseni gozdni drči) ter vdiranje, splavitev flosa in flosarski krst. Do gat so ob vodnem krstu namočili zelenca Janeza Goveka, ki je na kmetiji, v gozdu in kot podjetnik dozorel v pravega flosarja in posestnika z žilico za trgovanje in birtvanje z lesom ter na domači zemlji.
Vrhunec dogajanja je bil flosarski krst, ko je pripravnik Janez Govek iz Okonine postal pravi član ljubenske flosarske druščine.
Osrednjo etnološko predstavo so začeli s prikazom gozdarsko-vlcerskih del, vdiranjem flosa, splovitvijo flosa ter vožnjo po zajezeni Savinji do osrednjega prostora v Vrbju. Etnopredstavitev, ki jo je koordiniral Jože Hudej, se je začela ob že lani postavljeni riži s prikazom obžagovanja hlodov za cimpranje, tesarskega dela, življenja vlcerjev ter flosarske dejavnosti. Medtem ko so les tesali in žagali, s konjsko vprego pa sta ga s klinci nabijala in vlačila do skladovnic hlodovine brata Franc in Ambrož Ugovšek iz Florjana nad Gornjim Gradom, so vlcerske gospodinje pripravljale izdatno malico; masovnik, ajdove zabeljene žgance, polento, zelhano svinjino, svinjski špeh ter kruh iz peči.
Ko so na obrežju Savinje zvezali flos ter ga po lesenih legah vdrli v tokrat plitvo vodo, je v množici gledalcev ob nabrežju Vrbja zašumelo od navdušenja. Flosarji so odrinili na dolgo pot do Črnega morja, najstarejši, evropsko znani aktivni flosar Martin Juvan Čuks pa je poveljeval, in če je bilo treba, trdo prijel flosarske mladce, ki so si nabirali prve težke preizkušnje. Prvi je na tej vodni poti poprijel za vesonek domači župan Franjo Naraločnik, ki ima zdrav odnos do vseh krajevnih etnografskih vrednot ter skrbi za utrjevanje evropske in mednarodne splavarske zgodovine.
Vrhunec dogajanja je bil flosarski krst, ko je Janez Govek iz Okonine od pripravnika napredoval v pravega člana ljubenske flosarske druščine. Ko se je na skušnji izkazalo, da je vešč flosarskih opravil, samostojnega ravnanja in novega stanu, je kleče sprejel nase hladen tuš iz bližnje Savinje. Obredno je na eks zvrnil še litrski krigl rdečega in prisegel, da bo ostal zvest flosarski druščini ter svojemu novemu poklicu. Flosarski patron Slavko Fludernik je ob Jankovem botru Mateju Rezoničniku opravil posvetitev, novopečeni flosar Janez Govek pa slovesno zaobljubo ljubenskim, svetovno znanim flosarjem.
Med vsem tem je potekala tekma z motornimi žagami za pokal ljubenskega flosarja. Trinajst kiparjev, med njimi Anita Katič iz Šentvida pri Stični, je s specialnimi motornimi žagami iz hrastovine oblikovalo umetnine. S skulpturo orlice – smučarske skakalke (simbol Ljubnega) je zmagal domačin Tadej Brgles, tudi že državni prvak in večkratni podprvak.
