Na dražbi prodali hišo Vegradovega bombaša

CELJE – Na celjskem okrajnem sodišču jim je že na prvi dražbi konec januarja uspelo prodati hišo Bojana Poplaza, znanega kot Vegradov bombaš. Celotno posest s petimi katastrskimi parcelami v naselju Ostrožno je za 150.000 evrov kupil zasebnik Marijan Pasarič, direktor celjskega gradbeno-monterskega podjetja Armont. Pasarič je bil hkrati največji upnik, saj mu je Poplaz dolgoval kar 110.000 evrov. Od kod izvira tolikšen dolg, nam ni želel pojasnjevati. Hišo se je sodnici Tei Luciji Modrijančič posrečilo prodati le za slabih šest tisočakov pod vrednostjo, ki jo je določil cenilec (na njegove ugotovitve nihče ni vložil ugovora), vendar precej nad izklicno ceno 109.000 evrov. Dražitelja sta bila samo dva, kupec pa mora kupnino poravnati v 30 dneh, drugače mu bo propadla varščina.

Poplaza so v Nemčiji zaprli po tem, ko je aprila 2012 s pajdašema izvedel oboroženi rop bančne poslovalnice Sparkasse v Oberhausnu. V nemški ječi se nekdanji pripadnik znamenite tujske legije ne počuti ravno prijetno, še bolj tesno pri srcu mu bo najbrž postalo, ko bo izvedel, da je šla tudi hiša. Iz tamkajšnjih zaporov je že poskušal pobegniti, a so mu namero pravočasno preprečili in ga zaklenili v samico. Šestinpetdesetletni Celjan pravzaprav nima tehtnih razlogov, da bi še kdaj priromal v Slovenijo, saj ga na celjskem okrožnem sodišču čaka kazenski postopek zaradi nameščanja eksploziva v Vegradovi poslovni stavbi v Velenju.

Poplaza so izsledili na podlagi bioloških sledi na izolirnem traku, s katerim je bilo pritrjeno tempirano eksplozivno telo. Sodišču je pojasnil, da je električar, ki ima s takšnimi trakovi opraviti vsak dan, zato ne ve, kako bi se lahko njegov odtis v noči na prvi september 2010 znašel na vratih Vegradove uprave. V nadaljevanju se je izkazalo, da je zelo dober poznavalec delovanja eksplozivnih sredstev, kajti sodišču se je na vse pretege trudil dokazati, da bombe iz Vegrada sploh ne bi moglo raznesti. Bil je tako prepričljiv, da je celo sodnici Jožici Arh Petkovič predlagal, da bi eksperiment opravil kar v sodni dvorani, saj da v celjskem priporu to vsak dan preučuje. Pazniki so ga zatem začeli strožje nadzirati.

V zdaj prodani hiši je takrat prebivala njegova mati, za katero pa izza rešetk ni mogel skrbeti. Spretni zagovornik Boštjan Verstovšek je senat prepričal, da njegova stranka ni begosumna, saj vendar skrbi za ostarelo mater. Kmalu so mu zapor nadomestili s hišnim priporom, a ker je mati potrebovala tudi zdravila in redne zdravniške preglede, so ukrep še omilili in mu naložili obvezno javljanje na policijo. In ko so mu odpravili tudi to, je lepega dne izginil. Nihče ni vedel kam, dokler niso poklical iz Nemčije in vprašali, ali koga pogrešamo. V nasprotju z našimi sodniki Nemci niso imeli toliko razumevanja za Poplazove tegobe in veliko skrb za mamo. Tudi po pojasnilu, da je banko ropal zato, ker je potreboval denar za celjski kazenski proces, so samo odmahnili z roko in mu naložili osem let zapora.