Na Donačko goro 
po netresk

Kdor pride prvič v Rogatec, je presenečen nad lepoto starega trga, enega najstarejših v Sloveniji, ki iz svojih nedrij in z okolico ponuja podobo časa, ki se je ustavil, a vendarle živo utripa. Prvi zapisi o trgu segajo v leto 1130 pod nazivom Purch von Rohacz, prvotno ime pa je gotovo bilo slovensko in bržkone izvira iz besede rog po Rogaški ali Donački gori, ki ima, če jo pogledamo z zahoda, obliko roga.

Trg je nastal v sklopu gradu Gornji Rogatec, ki je danes v razvalinah, in obnovljene graščine Strmol, ki je bila v 15. stoletju postavljena na nasprotni strani grajskega hriba. Trg je večkrat pogorel, tako da so sedanja pročelja večinoma iz bidermajerskega obdobja. Svojevrstna posebnost so stari portali in stopnice, ki so bili izdelani v ložanskih kamnolomih in pričajo o cvetočem obdobju kamnoseške obrti v Logu v 19. in prvi polovici 20. stoletja, znani pa so predvsem po kamnitih brusih. Župnijska cerkev sv. Jerneja stoji na južnem pobočju grajskega hriba in dominira nad trgom. Zgrajena je bila v štajerskem baročnem slogu med letoma 1738 in 1743, in sicer na mestu, kjer je že prej stala cerkev iz 13. stoletja. Nad ladjo in prezbiterijem se bočita kupoli, okrašeni z baročno iluzionistično arhitekturno-figuralno poslikavo. Freske so kakovostno delo celovškega baročnega slikarja Jožefa Ferdinanda Fromillerja.

Med notranjo opremo posebno pozornost vzbujajo oltarji in prižnica. Čudoviti oltar sv. Antona Padovanskega z oltarnima slikama Valentina Metzingerja je delo kiparja Jožefa Strauba. Njegova je tudi obnovljena prižnica. Velik in rožnovenski oltar so izdelali domači mojstri – Štefan, Anton in Janez Jurij Mersi ter slikar Anton Lerchinger. Cerkev spada med kakovostnejše baročne sakralne objekte v Sloveniji. Nedaleč od nje je podružnična cerkev sv. Hijacinte, zgrajena med letoma 1730 in 1738; je tudi kulturnozgodovinski objekt. Na trgu je obnovljeno Marijino znamenje, ki so ga postavili zaradi kuge, ki je med letoma 1646 in 1652 morila na širšem rogaškem območju. Letnica 1689 pomeni čas postavitve. Severozahodno nad trgom leži grajski kompleks Strmol, prvič omenjen 1436., ko so celjski grofje Jakobu Strmolskemu iz Cerkelj na Gorenjskem podelili stolp pri Rogatcu. V 16. stoletju so ob prvotnem stolpu prizidali še en stolp ali trakt in celotno zgradbo obdali z obzidjem ter obrambnimi obzidnimi stolpiči. V tej stavbi je bilo v 19. in začetku 20. stoletja okrajno sodišče, o čemer pričajo ohranjene ječe. Danes so v gradu prireditvena dvorana, poročna soba, stalna mednarodna likovna zbirka, kapelica, galerija, restavracija, črna kuhinja in vinoteka.

Prvotna ideja o ohranitvi rojstne hiše pesnika Jožeta Šmita je z leti prerasla v največji lokalni muzej na prostem v Sloveniji, ki je bil 1997 nominiran za evropski muzej leta. Stalna muzejska zbirka ohranja ljudsko stavbno dediščino subpanonskega tipa in kulturno izročilo ljudi, ki so živeli na območju južno od Donačke gore in Boča v času od 19. do sredine 20. stoletja. Uporabljena gradiva, razporeditev prostorov in notranja oprema nazorno prikazujejo funkcionalno in vsebinsko povezanost predstavljene arhitekture z načinom življenja kmečkih ljudi.

Nad Rogatcem dominira mogočna Donačka gora, štajerski Triglav, ki ima z različnih zornih kotov več oblik, od dolge planote do ošiljenega vrha gore, kakor ga vidijo iz sosednje Rogaške Slatine. Posebna znamenitost gore je 27 hektarjev velik naravni rezervat, ki je kot pragozd zavarovan od leta 1965. V Sloveniji so le trije bukovi gozdovi, ki imajo status pragozda. Po njegovem zahodnem delu vodi urejena planinska pot od planinskega doma na greben gore. Donačka gora slovi tudi po rastlinskih posebnostih, ki jih drugje ni. Na skalnih stenah in policah prisojne strani gore je v Sloveniji edino nahajališče juvanovega netreska.