CELJE – Potem ko je črnogorskemu športnemu menedžerju Sašu Bratiću na prvi stopnji delno uspelo s tožbo, v kateri je od velenjskega rokometnega kluba Gorenje zahteval 236.000 evrov provizij, so celjski višji sodniki primer vzeli pod drobnogled, prečrtali tisti del, ki se nanaša na finančne obveznosti vodstva kluba do Bratića, ter odredili novo sojenje. Na njem naj bi ponovno pretehtali, v kolikšnem delu, če sploh, je Bratićev zahtevek utemeljen.
Menedžer je s klubom sodeloval v obdobju 2006 do 2011, ko so rokometaši iz Šaleške doline pogledovali proti evropskemu vrhu, zato so v klub pripeljali zveneče okrepitve s karizmatičnim strategom Ivico Obrvanom ter igralci Ivanom Čupićem, Momirjem Rnićem, Nikolo Manojlovićem, Aleksandrom Stanojevićem, Dragom Vukovićem in Adnanom Harmandićem na čelu. Mnogi od njih se v majicah uglednih klubov še zelo uspešno podijo po evropskih parketih, medtem kot RK Gorenje v domačem prvenstvu še vedno upa, da bo v tej sezoni kos prvakom iz Celja. Kakor je v športu povsem običajno, si menedžerji za storitve obračunajo provizijo. Tako je storil tudi Bratić, a ker denarcev iz Velenja nikakor ni bilo na njegovem računu, ga je minilo potrpljenje in vložil je tožbo, v kateri se opira na omenjene okrepitve.
Koliko mu klub dolguje, je izračunal sam, je pa že na prvi stopnji povedal, da se kot fizična oseba še vedno pojavlja kot zastopnik posameznih igralcev, od katerih običajno pokasira en mesečni prejemek na leto ali v sezoni, posle pa vodi prek svojega podjetja. Druga zgodba so dogovori s klubi in v velenjskem primeru naj bi se zalomilo po zamenjavi na predsedniškem stolčku, ki ga je v Gorenju takrat zasedel Uroš Marolt. Ta je takoj opozoril, da Bratić računa ni izdal na svoje ime, klub z njim ni imel sklenjene pogodbe, z računa se ni dalo razbrati višine provizij za posamezne okrepitve, ko pa so preverili menedžerjevo podjetje European Sport Consulting v Londonu, so spoznali, da so družbo že izbrisali iz registra.
Z odločitvijo višjih sodnikov, ki v ponovnem sojenju pričakujejo temeljitejšo proučitev okoliščin izdaje računa, vključno s sklenitvijo pogodbe o sodelovanju, so »ose« lahko zadovoljne, saj bi v nasprotnem primeru Bratiću že morali odšteti 170.000 evrov, saj mu je s tožbo na okrožnem sodišču delno uspelo.