LJUBLJANA – Dan upora proti okupatorju, ki ga praznujemo danes, ohranja spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF), osrednje odporniške organizacije Slovencev v drugi svetovni vojni. V uradu predsednika republike bodo ob prazniku odprli vrata obiskovalcem, po državi bodo potekale proslave in spominski pohodi.
Obiskovalci si bodo predsedniško palačo lahko ogledali ob 10. in 12. uri. V kristalni dvorani bo tudi razstavljena maketa spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na območju Slovenije. Spomenik bodo predvidoma leta 2016 postavili na ljubljanskem Kongresnem trgu.
Predstavniki komunistov, krščansko socialističnega delavstva, Sokolov in naprednih kulturnikov so OF – po nekaterih navedbah sprva z imenom Protiimperialistična fronta – ustanovili 26. aprila 1941, na dan, ko je bil Adolf Hitler v Mariboru. Ustanovne skupine – vodilna vloga je pripadla komunistom – so sklenile začeti priprave na oboroženi odpor.
Podtalne oblike odpora OF so bile številne – od raznih napisnih in trosilnih akcij do sabotaž in polvojaških dejanj ter napadov na okupatorjeve postojanke. Za odpor pa je bila najpomembnejša oborožena organizacija. Poleti 1941 so tako nastale prve partizanske enote. Po vsej Sloveniji se je začel oboroženi odpor, ki je sčasoma prerasel v narodnoosvobodilni boj.
Do leta 1991 smo dan upora proti okupatorju poznali pod imenom dan OF. Vsaj 20 let po vojni je veljalo, da je bil ustanovni sestanek v ljubljanski vili industrialcev Vidmar 27. aprila, kasneje pa so zgodovinski viri pokazali, da je bil 26. aprila. Kljub temu je praznični dan ostal 27. april.
