NEPLAČEVANJE

Na črni listi je 425 podjetij

Objavljeno: 02.02.2011 14:03Posodobljeno: 03.02.2011 06:15

Kako se lahko študentje sami zavarujejo pred neizplačilom delodajalca?

  • Študentje večinoma opravljajo dela kot drugi redno zaposleni.
LJUBLJANA – Študentsko delo je za marsikaterega študenta nujen pogoj za študij na želeni fakulteti. Stroški, povezani s študijem, niso majhni in vsi starši ne zmorejo prevzeti finančnega bremena, zlasti kadar v družini študira več otrok. Situacija na delovnem trgu pa je danes vse prej kot rožnata in nemalokrat se zgodi, da so starši sami v skrbi za svoje delo.

Kaj preostane torej študentu, ki želi doštudirati in si zagotoviti dostojno življenje?

Gospodarske težave so se dotaknile večine podjetij in nekateri delodajalci odpuščajo redno zaposlene in najemajo študente, saj so cenejša delovna sila. To vsekakor ni primerno za trg delovne sile, saj delo izgubljajo osebe, ki dejansko velikokrat preživljajo še druge člane družine, medtem ko so študentje nezaščiteni, saj nimajo niti pogodbe, povrh vsega pa se včasih pripeti, da jim podjetja niti ne izplačajo pošteno zasluženega denarja.

Študent je pri iskanju dela vsekakor bolj fleksibilen, saj je ponudba del, ki jih študentski servisi dnevno objavljajo, precej pestra. Tudi sam postopek zaposlitve in morebitnega prenehanja je za delodajalca precej enostavnejši kot v primeru redne zaposlitve.

V osmih dneh po koncu dela izpolnjena napotnica nazaj na ŠS

Študent se prijavi na delovno mesto in v primeru, da dobi delo, mora na študentskem servisu dvigniti napotnico. Ko preneha delati, mora delodajalec na servis poslati vrnjeno izpolnjeno, podpisano in ožigosano napotnico najpozneje v osmih dneh. Študentski servis študentu nakaže denar, ko delodajalec plača račun. Če delodajalec ne plača računa, potrjeno napotnico pa je vseeno vrnil na servis, potem poskuša servis od delodajalca izterjati dolgovani znesek.

Kako postopati, če se napotnica ne vrne?

Carmen Vodovnik iz e-Študentskega servisa nam je povedala, da delodajalci tudi nočejo vrniti napotnice iz različnih razlogov, vendar je na število izdanih napotnic takih primerov relativno malo.

Študentom svetuje, naj se študentje v takšnem primeru najprej obrnejo na študentski servis, ki jim je izdal napotnico. V takšnih primerih na e-Študentskem servisu kontaktirajo z delodajalcem in ga opozorijo, da je skladno s splošnimi pogoji poslovanja v roku osmih dni po opravljenem delu dolžan posredovati pravilno izpolnjeno, žigosano in podpisano napotnico. Kot je dodala Vodovnikova, so pri posredovanju običajno uspešni, čeprav za izterjavo vračila napotnice in zaslužka študenta nimajo pravne podlage, vendar pa imajo močne tržne vzvode, ki izhajajo iz narave njihovega dela, in sicer gre za prenehanje posredovanja prostih del in neizdajanje napotnic za tovrstna podjetja. Preverijo tudi vsako pritožbo, ki jo sporočijo člani servisa. Če gre za ponavljajoče se kršitve, se lahko odločijo, da za podjetje prenehajo posredovati dela.

Kot je dodala Vodovnikova, je tovrstnih težav v času gospodarske krize več, razlog pa je predvsem v poslabšanju plačilne discipline podjetij, kar je precej pogost problem zaradi neurejene zakonodaje na tem področju.

Andreja še čaka na plačilo za avgustovsko delo

Študentka trženja Andreja je v enem izmed podjetij vestno opravljala svoje delo prek študentskega servisa. Za delo po običajnem osemurnem delovniku za avgust, september in del oktobra 2010 še danes ni prejela plačila za svoje delo. Lastnike podjetja je velikokrat poklicala in jih prosila za plačilo, vendar je bil ves trud zaman. Kljub vloženemu času in trudu se je naposled odločila, da podjetje zapusti. Še dandanes vztraja in se trudi, da bi prejela plačilo za svoje pošteno delo, toda vse skupaj otežuje dejstvo, da delodajalec ni vrnil izpolnjene napotnice na študentski servis. Lastniki podjetja ji še vedno obljubljajo plačilo, vendar se vedno znova izgovarjajo na svojo plačilno nesposobnost zaradi terjatev, ki jih imajo do drugih podjetij.

S podobno težavo se je srečal tudi Alen, 20-letni študent, ki je delo opravljal v podjetju Temva, d. o. o., in sicer prek Mariborskega študentskega servisa. Za svoje delo ni prejel plačila, zato je vsak drugi dan klical v podjetje in po nekaj tednih vztrajanja je denar na koncu le prejel. Po slabi izkušnji se je odločil, da zamenja servis, in tako zdaj delo opravlja prek e-Študentskega servisa.

Kaj lahko študent naredi v primeru neplačila delodajalca?

Plačilna nedisciplina je zelo razširjen in trdovraten problem v Sloveniji, v času recesije pa se je stanje še poslabšalo, zato so študentje z običajno manjšimi nakazili lahek plen neplačnikov. Več kot 95 odstotkov vseh delodajalcev v Sloveniji je malih podjetij in samostojnih podjetnikov, njihovo poslovanje je v času recesije še pogosteje na meji obstoja in rentabilnosti, kar se kaže tudi v plačilni nedisciplini.

Neplačniki so objavljeni na spletni strani www.neplacniki.info, kjer lahko študentje preverijo seznam podjetij in se izognejo sodelovanju z njimi. Trenutno so na seznamu imena 425 podjetij, ki s plačili študentskega dela zamujajo več kot 60 dni.

Študentje torej imajo možnost, da se zavarujejo pred neplačilom za delo, in sicer s spremljanjem seznama neplačnikov. Več varnosti si lahko zagotovijo tudi tako, da od delodajalca zahtevajo, naj jim vrne en izvod potrjene in ožigosane napotnice, ko začne delati. Inšpektorjem za delo se tako podeli pristojnost, da lahko od delodajalca zahtevajo izpolnitev in vračilo napotnice. V vsakem primeru pa naj se študentje obrnejo na študentski servis, ki jim je izdal napotnico, saj lahko le ti mnogokrat pripomorejo k ugodni rešitvi.

Denarno terjatev lahko študent izterja le v sodnem postopku

Glavni inšpektor RS za delo, Borut Brezovar, nam je pojasnil, da neizplačano plačilo za opravljeno delo študenta pomeni denarno terjatev, ki jo študent lahko izterja le v sodnem postopku pred pristojnim sodiščem. Če se torej študentje, ki jim delodajalci ne izplačajo plačila za delo, obrnejo na Inšpektorat za delo, družino in socialne zadeve, jim tam nudijo strokovno pomoč in pojasnijo ureditev predmetnega področja in njihove pristojnosti.

Glede na to, da gre v konkretnem primeru za tripartitno pogodbeno razmerje – med študentom, delodajalcem in študentskim servisom, praviloma študentom inšpektorat svetuje, naj se obrnejo za pomoč na študentske servise, ki delo pri delodajalcu posredujejo. Če pa študentski servis ne zagotovi plačila, obstaja pravna podlaga za uveljavitev terjatev pred pristojnim sodiščem.

Borut Brezovar nam je še pojasnil, da število tovrstnih pritožb narašča. Pogosto pri teh delodajalcih opravijo inšpekcijski nadzor po uradni dolžnosti in preverijo spoštovanje zakonodaje, za katero so pristojni.

Celotno pojasnitev inšpektorata za delo, družino in socialne zadeve o neplačilih delodajalcev v primeru dela prek študentskega servisa si lahko preberete v spodnji priponki.

 

Povezane vsebine

Predstavitvene informacije